To je uporabno darilo za ljubitelje kuhanja, tako ga naredite sami (FOTO)
Predpasnik je čudovito darilo za vse ljubitelje kuhanja ali peke na žaru, dobra novica pa je, da ga lahko povsem enostavno izdelamo sami ter ga po želji tudi okrasimo. Izberemo odporno tkanino, denimo platno ali povoskan bombaž. S slednjega bo lažje očistiti morebitne madeže, ga bo pa nekoliko težje sešiti, še posebno če bomo šivali ročno. Za predpasnik lahko uporabimo tudi staro džins krilo, ki ga ne nosimo več, prepričamo se le, da je materiala dovolj.
Obliko najprej narišemo na papir, lahko pa neposredno na blago.
Za predpasnik večinoma potrebujemo meter krat meter in pol blaga, še dodatnih 30 centimetrov krat meter za trakove in po želji še kos za žep, ta je lahko velik denimo 20 krat 20 centimetrov. Uporabimo lahko ene vrste blago za glavni del, trakove in žep pa sešijemo iz blaga z drugačnim vzorcem. Okrasimo ga lahko s čipko, ki jo prišijemo okoli in okoli ali samo na določene dele, tudi s kakšnim našitkom, ali v trgovini s pripomočki za ustvarjalce kupimo pisala za tkanino in predpasnik porišemo. Poleg blaga in dodatkov bomo potrebovali še šiviljski meter, kredo, šivalni stroj ali šivanko in sukanec.
Obliko predpasnika najprej narišemo na papir, lahko pa neposredno na blago, v tem primeru pazimo le, da se čim manj motimo.
Če tistega, ki mu bo predpasnik namenjen, ne moremo izmeriti, uporabimo univerzalne mere, ki bodo ustrezale večini populacije. Zgornji del predpasnika, ki bo segal do približno sredine prsnega koša, naj bo širok 25 centimetrov, na vsaki strani dodamo še centimeter, saj bo treba kos najprej zarobiti. Univerzalna dolžina je nekje med 70 in 80 centimetri, odvisno, do kod želimo, da predpasnik sega, ter od višine osebe, ki ga bo nosila. Tudi tej meri na vsaki strani dodamo še centimeter. Širina za povprečnega človeka je lahko okrog 70 centimetrov, na vsaki strani dodamo še centimeter. Obliko predpasnika najprej narišemo na papir, lahko pa neposredno na blago, v tem primeru pazimo le, da se čim manj motimo. Z ravnilom zarišemo zgornji rob, nato pravokotno nanj izmerimo dolžino, označimo, kje bo spodnji rob, ter prav tako z ravnilom zarišemo še spodnji rob, mera je enaka kot tista okrog pasu, v našem primeru torej 72 centimetrov.
Od vrhnjega dela odmerimo 30 centimetrov, tam je naš pas. Na rahlo z ravnilom zarišemo črto, ki naj bo enako dolga kot spodnji rob ter vzporedna z njim, nato oba konca povežemo, da dobimo pravokotnik. Povežemo tudi skrajna konca zgornje črte in tiste, ki predstavlja pas, le da v tem primeru pazimo, da narišemo lepo vbočeno črto, predvsem pa, da sta leva in desna čim bolj enaki. Predpasnik izrežemo in vse robove zarobimo.
Zdaj potrebujemo še trakove. Tista, s katerima bomo predpasnik zavezali okrog pasu, naj bosta dolga denimo 80 centimetrov, na vsaki strani dodamo še centimeter, in široka tri centimetre, ker bomo trak po dolgem zapognili in prišili, pa za širino torej odmerimo šest centimetrov. Trak za okrog vratu naj bo enako širok, nato pa se odločimo, ali bomo naredili enega ali dva, ki se bosta za vratom zavezala. Slednje je bolj priročno zato, ker lahko s tem po želji določamo, do kod bo predpasnik segal. Izrežemo torej še dva trakova, široka šest in dolga denimo 30 centimetrov.
Vse trakove zdaj po dolgem prepognemo tako, da se blago s pravo stranjo stika, in trak po daljši stranici prišijemo skupaj, nato pa obrnemo. En rob nato prišijemo na levi del predpasnika v višini pasu, drugega na drugi del, tretjega na zgornji levi vogal in četrtega na zgornji desni, konce, ki jih nismo prišili nikamor, zarobimo. Zdaj izrežemo še žep ali dva, po želji, tudi obliko prosto izberemo, pazimo le, da zgornji rob zarobimo, preostale tri pa prišijemo na predpasnik. Na koncu dodamo še morebitne druge dodatke in uporabno darilo je gotovo.
