To je zimski pohod z najdaljšo tradicijo (FOTO)
Udeleženci pohoda, ki ga vsako leto organizira PD Prebold, se na pot podajo iz različnih smeri. Letos jih je za izhodišče veliko izbralo Prebold in pot čez hrib Žvajge ter mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma, a kreniti je moč tudi od drugod, iz Tabora, z Vranskega, Braslovč … Na cilju so preboldski planinci poskrbeli za brezplačen topel čaj, oskrbniki doma pa za preostalo ponudbo.
Hodili so že v različnih vremenskih razmerah, po snegu, ledu ali skoraj spomladansko po blatu. Letos ni bilo snega in ni bilo najbolj prijazno vreme, saj je močno pihalo, sonce pa se je le tu in tam pokazalo izza oblakov.
Podoba planinskega doma se je od poletja lani močno spremenila, saj je bila končana obnova. »Planinski dom pod Reško planino, ki je tudi kraj druženja Marijarečanov in prireditev, je zdaj res lep in vsi smo lahko ponosni nanj,« je zadovoljen oskrbnik Rok Potočnik. Dodal je, da na pohod ljudi sploh ni treba več vabiti, saj je globoko zakoreninjen v zavesti ljubiteljev pohodništva in planin. »Tudi letos številni to dokazujejo. Veseli smo, da je znova kot pred korono, ko je v Marijo Reko prišlo več sto ljudi, tudi do tisoč, povprečno pa vsaj petsto, odvisno od vremena.«
Med letošnjimi planinci iz PD Liboje ni manjkal 85-letni Franc Čretnik, ki je dolgoletni in še vedno aktivni planinski vodnik ter udeleženec številnih planinskih in spominskih pohodov. »Zelo sem vesel, da sem danes spet tu, v domu pod Reško planino. Udeležil sem se vseh pohodov, razen med pandemijo, zato sem še bolj vesel, da je znova, kot je bilo prej. Navdušen sem tudi nad novo podobo doma,« je dejal kleni planinec in dodal, da ima zanj poseben in oseben pomen tudi vsakoletni pohod v spomin na padle borce Pohorskega bataljona na Osankarici.
Pohod je leto starejši od Osankarice in dve leti starejši od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše.
»Doslej sem bil na vseh, skupaj že 44-krat, razen na letošnjem 45., ker mi je nekoliko ponagajalo zdravje. Upam pa, da bom prihodnje leto spet v teh pohorskih gozdovih, kjer je leta 1943 kot partizan padel tudi moj oče.« Četrtič se ga je udeležila predsednica društva podeželskih žena občine Žalec Marta Rojnik, ki je bila pred leti razglašena za naj kmetico Slovenije. Sicer pa se ga udeležujejo razne skupine iz različnih vasi in krajev Savinjske doline ter od drugod, za skupno druženje v naravi pa ga izkoristi marsikatera družina.
