Toča mogoča ob vsaki nevihti
Slovo od maja je bilo nadpovprečno toplo. Podatki klimatološke statistike kažejo, da je bila povprečna majska temperatura zraka na državni ravni kar za 2,1 °C višja od povprečja obdobja 1981–2010. V dolgoletnem nizu se je letošnji maj uvrstil med tri najtoplejše od leta 1961.
Tudi spomin na padavine je že zbledel, saj je bil maj podpovprečno namočen in se s tem pridružuje vrsti podpovprečno namočenih mesecev, ki vladajo od decembra lani. Januar, februar in marec 2022 so bili v večjem delu Slovenije skromni s padavinami. Vrsto podpovprečno namočenih mesecev je prekinil april, ki je bil občutno nadpovprečno namočen. Padavinska bera je slaba že iz lanskega leta.
Največje pomanjkanje padavin v preteklem enoletnem obdobju je bilo v jugozahodni in zahodni Sloveniji ter v delih južne in osrednje Slovenije; tam je padla le od polovice do dve tretjini običajnih padavin. Kar nas ta trenutek skrbi, je, da je bilo podobno tudi leta 2003, ko smo beležili izjemno topel maj, sledilo mu je izjemno vroče poletje.
Podobnost z letošnjimi temperaturnimi in padavinskimi razmerami zaenkrat ni dobra popotnica za letošnje poletje. Veliko ne obetajo niti junijski padavinski dogodki, ki prinašajo pogoste plohe, nevihte, veter in točo.
Niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, ni mogoče z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete.
Pot nevihtnega oblaka
Podnebne spremembe lahko spreminjajo verjetnost in intenzivnost izrednih vremenskih dogodkov, kamor spadajo tudi nevihte. Ni dokazov, da je verjetnost ali jakost nevihtnega dogajanja zaradi podnebnih sprememb večja, znana pa so dejstva, da zaradi podnebnih sprememb ozračje 'poje' več vodne pare, kar povzroča hude konvektivne nevihte. Za vsako °C segrevanja lahko ozračje zadrži med 6–7 % več vlage. To pomembno vpliva na vzorce padavin po svetu. Obstaja razlog za skrb, da bodo podnebne spremembe bolj verjetno vodile k povečanju tveganja neviht tudi v Evropi.
Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih meteorološki modeli lahko dokaj dobro napovejo. Vendar ni mogoče niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete. Nevihtni oblak se lahko razvije v manj kot eni uri, in šele ko nastane, ga lahko s sistemi za daljinsko zaznavanje (radar, satelit, in drugi) spremljamo in z določenimi metodami predvidimo njegovo gibanje za uro ali največ dve vnaprej. Pojav toče je krajevno še bolj omejen in nepredvidljiv. Načeloma je toča mogoča ob vsaki nevihti, verjetnost za njen pojav pa raste s pregretostjo ozračja, spreminjanjem smeri vetra z višino in z razpoložljivo zalogo vodne pare v ozračju.
Te značilnosti povzemajo t. i. labilnostni indeksi, ki nam služijo za oceno potencialne nevarnosti tega pojava. Vremenska radarja na Pasji ravni in na Lisci nad Sevnico merita lego, zgradbo in gibanje padavin v atmosferi. Podatki, ki jih posredujeta, pomagajo pri odkrivanju in spremljanju vremenskih ujm ter pri količinskih meritvah padavin. Sestavljena radarska slika prikazuje razporeditev in jakost padavin, izmerjenih vsakih pet minut. Čas meritve je podan v univerzalnem koordiniranem času UTC; pretvorjeno v uradni čas v Sloveniji je za eno uro (pozimi) oziroma za dve uri (poleti) večji. Na radarski sliki barve na sliki označujejo jakost izmerjenih padavin, in sicer: modra – rahle padavine, zelena – zmerne padavine, rumena in oranžna – močne padavine, rdeča – zelo močne padavine in vijolična – verjetnost toče.
Jakost padavin je podana tudi v milimetrih na uro: pet milimetrov na uro pomeni, da če bo jakost padavin trajala eno uro, se bo v tem času na tleh nabrala pet milimetrov debela plast vode. Povedano drugače, na vsak kvadratni meter je padlo pet litrov vode.
Nedavne suše kažejo na negotovo prihodnost sveta.
Vse več težav
Poročilo Suša v številkah 2022, ki ga je prejšnji teden objavila konvencija Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji (UNCCD), opozarja na pogostost in resnost suš. Te predstavljajo 15 odstotkov naravnih nesreč, vendar so povzročile največji človeški davek, približno 650.000 smrti, v obdobju 1970–2019. Med letoma 1998 in 2017 so povzročile globalno gospodarsko izgubo v višini približno 124 milijard USD. Letos se več kot 2,3 milijarde ljudi sooča s pomanjkanjem vode. Hudim in dolgotrajnim sušam je izpostavljenih skoraj 160 milijonov otrok. Poročilo ugotavlja, da bodo lahko do leta 2050 sušna območja pokrivala od 50 do 60 odstotkov zemljišč, po ocenah na teh območjih živi tri četrtine svetovnega prebivalstva v hudem pomanjkanju vode. Kako pa bo v Sloveniji?
