KOLIČINA

Toliko objemov za zdravje

Za pozitivne učinke objemov si je zanje treba vzeti ravno prav časa.
Fotografija: FOTO: Pixelseffect/Gettyimages
Odpri galerijo
FOTO: Pixelseffect/Gettyimages

Zakaj se med objemanjem počutimo tako dobro? Poleg tega, da nudijo uteho in toplino, so objemi dokazano dobri za zdravje.

Nižaji namreč količino stresa, spodbujajo nastajanje hormonov sreče in krepijo odpornost. Objemi naj bi pozitivno vplivali tudi na kvaliteto spanca, piše misszdrava.

Da pa bi bili vsega tega deležni, se najbrž zastavlja vprašanje: koliko objemov za pozitivne učinke?

Nevroznanost za objemi

Med objemom telo začne tvoriti endorfine, kemične spojine, ki blažijo bolečino in spodbujajo občutke sreče. Endorfini po učinkih spominjajo na opiate in druge podobne učinkovine, raziskava univerze Oxford je pokazala, da so kar tridesetkrat močnejši od morfija.

FOTO: Fizkes/Gettyimages
FOTO: Fizkes/Gettyimages

Med objemom se prav tako sprošča oksitocin, znan kot hormon ljubezni, kajti nastaja, kadar smo v neposredni bližini ljudi, ki jih imamo radi. Njegova prisotnost v organizmu pa pomaga pri premagovanju napetosti, saj zavira tvorjenje stresnih hormonov.

Da so količine teh hormonov ključni faktor pri zdravilnih učinkih objemov, je izpostavila v publikaciji PLOS One leta 2022 objavljena raziskava.

Z njo je bilo dokazano, da so imele ženske, ki so pogosteje objemale partnerje, v telesu višjo raven oksitocina, nižji krvni tlak in manj kortizola.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

Koliko objemov za zdravje?

»Vsak človek dnevno potrebuje štiri objeme, da preživi, osem, da ostane zdrav in 12 za osebnostno rast,« so slavne besede terapevtke Virginie Satir, ki jih je potrdila že leta 1995 opravljena študija.

Ta je pokazala, da štirje objemi delujejo kot protistrup za depresijo, osem jih zagotavlja mentalno stabilnost in 12 omogoča psihološko rast.

Objemi ni treba, da so dolgi, optimalna dolžina je deset sekund.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock

»Prekratki objemi ne pripomorejo k psihološki bližini, v predolgem lahko postane neprijetno,« je povedal Michael Banissy, profesor in nevroznanstvenik na univerzi v Bristolu.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije