Šok za naravo: toplota je zdramila trobentice
Prehod v novo leto je v dolinah prinesel meglo in marsikje zakril ognjemet. Megla je bila pogosto ujeta v gostejšem vlažnem zraku in je vztrajala večji del dneva. V hribih je prehod v 2022. prinesel suho vreme, a tudi otoplitev. Že rahel vzpon na višjo nadmorsko višino je prinesel veliko sonca in izjemen temperaturni obrat.
Na okoli 1000 m je bilo ponekod več kot 15 °C. Tudi na 2500 m je bilo izjemno toplo za ta čas, med 3 in 6 °C. Praznični konec tedna je ponekod prinesel celo rekordno visoko temperaturo: Godnje na Krasu 19,1 °C, Iskrba pri Kočevju 18,1 °C, Krn nad Kobaridom (vas) 17,9 °C, Škocjan pri Divači 17,3 °C, Nova vas na Blokah 16,4 °C.
O izjemno toplem prehodu v novo leto so poročali tudi drugod po Evropi, Češka je poročala o najtoplejšem 1. januarju v zgodovini, da je najtoplejšemu silvestrskemu večeru sledil najtoplejši novoletni dan, kažejo tudi prvi podatki za Anglijo. Zaradi toplega subtropskega zraka, ki je pritekal z Azorov, so temperature presegle 16 °C, v tem obdobju običajno dosežejo le okoli 7 °C. V Španiji so se greli nad 20 °C, v Bilbau so temperature dosegle 24,7 °C, kar je bilo najvišje od leta 1947.
Telesna temperatura dvoživk je odvisna od temperature okolja, zato zimo preživijo otrple v prezimovališčih. Nekatere vrste prezimujejo v vodi, zakopane na dnu v blatu, druge na kopnem, v luknjah pod zemljo, tretje se odpravijo v jame. Pomembno je, da je njihovo prezimovališče dovolj globoko, da pozimi ne zmrznejo. Zelene žabe prezimijo v vodi, običajno na dnu mlak in ribnikov, kjer se zarijejo v mulj. Določene žabe, na primer sekulje, na kopnem prezimujejo posamično; poznana so tudi skupinska prezimovališča na dnu vodnih teles, kjer se jih lahko zbere tudi več tisoč. Eno takih prezimovališč je na robu Cerkniškega jezera. V tem času se njihov metabolizem zelo umiri, še vedno pa dihajo skozi kožo; dvoživke lahko dihajo skozi kožo ali skozi pljuča. Med mirovanjem porabijo zelo malo energije. Spomladi spet pridejo na površje. Zimski sprehod ni prav nič ugoden za njihovo preživetje.
V Segovii blizu Madrida so zabeležili 22,7 °C, najvišje od leta 1920, bližnja Avila pa je dosegla 20,2 °C, najvišjo izmerjeno temperaturo od leta 1983. Tudi alpska območja so dosegla rekordno visoke temperature: v nekaterih najbolj znanih italijanskih smučiščih, med drugim v Cortini d'Ampezzo in Courmayeurju, naj bi bile temperature zraka za novo leto 13–15 °C nad sezonskim povprečjem. Smučišča na nadmorski višini do 2000 metrov so brez snega in ne morejo proizvajati umetnega, saj je pretoplo. A že prvi teden vremenski obeti kažejo nekoliko bolj zimske razmere.
Čebele potrebujejo mir
Med prazniki smo lahko opazovali množične premike ljudi, željnih snežne idile in sončnih žarkov v višjeležeče predele. Toplota je zdramila tudi nekatere rastline, odprli so se cvetovi trobentic, močno nabrekli so nekateri brsti trajnih rastlin. Sprehod so si privoščile celo najbolj pogumne čebele in nekateri plazilci. Čebele se zganejo iz panja, če se temperature dvignejo nad 10 °C.
Čebele se zganejo iz panja, če se temperature dvignejo nad 10 °C.
Ko na pragu zime zunanje temperature padejo pod 13 °C, se čebelje družine zgnetejo v gruče, ko je pod 10 °C, otrpnejo in so skoraj nepremične. Znotraj gruče lahko preživijo tudi zelo nizke zunanje temperature zraka, niti okrog –40 °C jim ne škodi.
Zelo dolgo lahko zdržijo brez iztrebljanja oziroma čiščenja, vendar pod pogojem, da imajo v zimskih zalogah dovolj kakovostne hrane. Čebelarska modrost pravi: Samo na medu se med dela. Zimske otoplitve lahko zmotijo zimski počitek čebel; tedaj namesto da vztrajajo v zimski gruči in skrbijo za zalego do spomladi, začnejo neobičajno zgodaj izletati. To se je že dogajalo v preteklih januarjih, na primer v letu 2014. Tako so ponekod pustile velik del zalege neogrevan oziroma nepokrit, in ta zalega se lahko ob ponovnih nizkih temperaturah prehladi in odmre.
Niti pri močnih družinah z več zalege nizke temperature ne zadržijo čebel v panju, ampak te izletavajo po vodo in obletavajo prve cvetove ter pogosto ostanejo zunaj na mrazu, kjer otrpnejo. Za nego preostale zalege v panjih bodo čebele to dodatno ogrevale in zato porabile veliko več hrane, tako da obstaja velika nevarnost, da v takih razmerah pred koncem zime ostanejo brez nje.
Najpomembnejše pa je, da jim v zimskem obdobju zagotovimo popoln mir. Skrbimo za to, da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali njihovo mirno prezimovanje. Čebelarji v izjemno toplih zimah preverjajo stanje zalog hrane. Zanimiv je še en podatek: v zadnjem času, ko tople jeseni omogočajo obilno medenje bršljana, tega čebele skladiščijo tik ob zadnji zalegi. Včasih se lahko zgodi, da med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo nastane pregrada iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki čebelam onemogoči dostop do primerne hrane.
Lansko sezono sta čebelarstvo zaznamovali slaba paša in spomladanska pozeba. Upajmo, da bo letošnja bolj prijazna tako do čebel kot ljudi.
