Toploto zamenjal mraz: rastline zaščitimo z materiali rastlinskega izvora
Razveselili smo se prvega snega. Temperature zraka so padle pod dolgoletno povprečje, čez dan so se gibale le med 0 in 6 °C, na Primorskem med 8 do 11 °C. Najnižje jutranje temperature so bile med –2 °C in 3 °C, na Goriškem in ob morju med 5 in 8 °C.
Rastline moramo pred mrazom zaščititi z materiali rastlinskega izvora ali zračnimi koprenami.
Zanimiv je podatek, da v Ljubljani do druge dekade novembra temperature niso padle pod dolgoletno povprečje. Torkovo jutro (22. novembra) je bilo še povsem v znamenju jesenskega vzdušja, sredi dneva in popoldne pa so padavine zajele del Slovenije. Ob močnih padavinah se meja sneženja hitro spušča, ker taljenje snega jemlje toploto zraku in ga ohlaja. Na Notranjskem, Kočevskem ter v nekoliko višjih legah Gorenjske in severne Primorske je zapadlo več kot 20 cm snega.
Zaradi toplih tal se prvi jesenski sneg verjetno ne bo dolgo obdržal. Temperature tal so bile še vedno okrog 10 °C, kakšno stopinjo nižje le v nižinah Gorenjske in na Bovškem, na Primorskem in Goriškem pa okrog 12 °C. Kjer bodo tla prekrita s snežno odejo, bodo manj dovzetna za temperaturne spremembe, v razmerah brez snežne odeje pa so nihanja temperature tal večja, predvsem v zgornjih plasteh, v globljih plasteh so nihanja bistveno manjša.
Na temperaturo tal poleg snežne odeje vplivajo še številni meteorološki dejavniki, kot so temperatura zraka, sončno obsevanje in izhlapevanje. Na toplotni režim vplivajo tudi lastnosti tal, na primer tekstura in struktura, vsebnost vode in organske snovi v tleh, volumska gostota tal, nagib terena in pokrovnost tal. Snežna odeja ima zaradi nizke toplotne prevodnosti in visokega albeda oziroma odboja vpadne svetlobe velik vpliv na toplotne razmere tal in jih ohranja toplejše.
Rastline pred mrazom zaščitimo
Na vremenskih opozorilih Arsa je bila ob sneženju izpostavljena tudi možnost snegoloma. To se zgodi, kadar pada moker sneg in lahko ob nizkih temperaturah primrzne na krošnje dreves, ob zadostni količini pa se zaradi prevelike obremenitve lomijo veje. Razmere se še poslabšajo, če piha močan veter. Če pada moker sneg, temperature pa so dovolj visoke, da sneg ne primrzne na veje, običajno sproti zdrsne z vej.
Za snegolom so najbolj občutljivi iglavci, ki obdržijo iglice vse leto.
Za snegolom so najbolj občutljivi iglavci, ki obdržijo iglice vse leto; zelo občutljiv je bor, smreka nekoliko manj zaradi konične oblike krošnje in upogljivih vej. Listavci, ki so že odvrgli liste, so bolj odporni. Če pa je drevje še olistano, se veje pod listno maso, obremenjeno s snegom, lahko lomijo. Med bolj ogrožena območja štejejo osojne lege, pobočja in grebeni.
Tudi letos listje na vrtovih, zlasti v urbanih okoljih, še ni povsem odpadlo z dreves, zato je treba pred napovedanim sneženjem, da se izognemo lomljenju vej, z majhnih dreves otresti listje, ob sneženju pa z vej dreves in grmovnic ter živih mej otresamo sneg. Enako velja za sadna drevesa, če z njih še ni odpadlo listje, tista, ki že imajo osuto listje, pa niso tako občutljiva za lomljenje vej zaradi snega. Izjema so vzgojne oblike, ki imajo veje raščene pod kotom dvojnega vrha, ki se ob obtežbi lahko zlomijo. Rastline moramo pred mrazom zaščititi z različnimi materiali rastlinskega izvora ali različnimi koprenami, ki pa morajo biti zračne.
Nekatere nizke rastline lahko osipamo z listjem, kompostom, vejicami, žagovino ali drugim materialom. Še posebno previdno moramo zaščititi toploljubne vrste rastlin, ki slabše prenašajo nizke temperature zraka, denimo pampaško travo, žajbelj, figo, rožmarin in sivko.
