ZELIŠČA

Trajnice v kuhinji? Zakaj pa ne!

Zelišča lahko gojimo ne le na vrtu, temveč tudi v kuhinji. Tudi poleti, zakaj pa ne, tako jih imamo zmeraj pri roki. Pozimi pa je to seveda nuja, vsaj za tiste, ki uspevajo le na toplem.
Fotografija: Jeseni je čas za sajenje trajnih zelišč. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Odpri galerijo
Jeseni je čas za sajenje trajnih zelišč. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES

S prihodom jeseni se življenje na vrtu upočasnjuje in pripravlja k počitku. Pobrali bomo še zadnje pridelke, nekatere rastline bodo zlahka prezimile in spomladi na novo pognale, drugim se življenjska doba izteka. Posebno skrb si zaslužijo zelišča, ki nam sveža še kako prav pridejo tudi pozimi, zato si jih z vrta presadimo v lonce in postavimo v kuhinjo ali drug toplejši prostor. Zelišča je najbolje posaditi vsako v svoj lonček, tako se izognemo nevšečnostim z slabimi sosedi. Pri skupinski zasaditvi pač pazimo, da so rastline med seboj združljive, tako se na primer ne marajo poprova meta in peteršilj ter janež in kumina.
Presadimo in v kuhinji lahko gojimo tudi enoletnice, na primer baziliko. To ne pomeni, da jo bomo naslednje leto lahko selili nazaj na vrt, vendar ji bomo podaljšali življenjsko dobo vse do pomladi, ko bomo kupili nove sadike.

Na svidenje, enoletnice

Na vrtu nekatere porežemo do tal, druge pustimo in jih režemo na pomlad.
Na vrtu nekatere porežemo do tal, druge pustimo in jih režemo na pomlad.
Enoletnice se bodo s prvim mrazom pač poslovile z vrta, lahko pa bodo naprej uspevale v ogrevanem prostoru. Kar je ostalo na vrtu, pa populimo in spravimo semena za naslednje leto. Dvoletnice, na primer peteršilj, kumina ali baldrijan, pustimo, če so šele prvo leto, sicer jih prav tako odstranimo. Pravzaprav največ pozornosti potrebujejo trajna zelišča, na primer ameriški slamnik, meta, melisa, sivka, žajbelj, šentjanževka in druge. Večino jeseni porežemo in očistimo, to velja denimo za meto in meliso, in naslednje leto bodo pognale na novo iz korenin. Rastlin, ki bodo nove poganjke pognale iz vej, pa ne porežemo jeseni, temveč šele spomladi, ko z rezjo na novo oblikujemo grmičke. Med tovrstna zelišča spadata sivka in žajbelj. V primeru hudega mraza grmičke zaščitimo, najbolje z zastirko iz slame, ali pa jih obložimo s smrekovimi vejami, lahko uporabimo tudi vrtnarsko kopreno.

Nekatera zelišča slabo prenašajo mraz

Zelišča zelo uspešno gojimo v kuhinji.
Zelišča zelo uspešno gojimo v kuhinji.
Nekatera zelišča pa mraz slabo prenašajo, zato jih je čez zimo bolje presaditi v večje lonce in postaviti v primeren prostor. Ni treba na toplo v kuhinjo, dovolj bo garaža, v kateri je od 10 do 15 stopinj, vendar je pogoj, da je dovolj svetla. Med tovrstna zelišča štejemo rožmarin, citronko in limonsko travo. Za Primorsko to ne velja, saj tam rožmarin lepo prezimi.

Zelišča lahko pustimo zunaj tudi v loncih, vendar naj opozorimo, da so v tem primeru bolj občutljiva za mraz. V loncu je namreč manj zemlje kot na vrtu, zato bo ta hitreje zmrznila in z njo rastline.

Posebna previdnost velja pri zalivanju, potreba po vlagi je pozimi bistveno manjša in premokra zemlja je idealno okolje za gnitje korenin.

Sicer pa je jeseni čas za sajenje trajnih zelišč, saj bodo imela do zime dovolj časa, da se bodo dobro ukoreninila.
Zdaj je tudi čas, ko nabiramo seme zelišč, nekaj jih bomo uporabili v svoji zeliščni lekarni za pripravo čajev in drugih pripravkov, druga pa bomo spravili do pomladi, ko bomo začeli sejati na vrtu. V tem primeru jih skrbno spravimo v primerno embalažo, na primer papirnate vrečke ali zaprte steklene kozarčke, vse pa natančno označimo, kaj je kje.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije