Trajnostne alternative trati
Lepo urejena trata je že dolgo v veselje in ponos lastnikom hiš. A da bi bila res videti urejena in podobna zeleni preprogi, je treba zanjo primerno skrbeti, jo redno zalivati in kositi, prezračevati, gnojiti ter odstranjevati plevele. Zadnja leta trate ogrožajo tudi suha in vroča poletja, ki naj bi po napovedih nekaterih meteorologov postala kar stalnica, dežja je vedno manj tudi v preostalih delih leta. Mnogi se zato raje odločajo za druge rastline, ki jim bodo polepšale okolico, predvsem pa porabile manj vode in brez večjih posledic preživele tudi obdobja visokih temperatur. Najbolj enostavna izbira, ki lastnikom vzame tudi najmanj časa, so denimo skalnjaki. Zanje namreč niso primerne le rastline, ki rastejo v vročih puščavah, kot so sukulente, kaktusi in mediteranski grmički; če ne živimo na Krasu ali Obali, temveč na območjih, kjer je sicer malo padavin, hkrati pa se temperature pozimi spustijo do ledišča ali še nižje, izberemo rastline, katerih domovina so hribi in gorovje. Dobra izbira so nizki iglasti grmički, pritlikavo ruševje, nizke trajnice, kot so encijan, plamenka, blazinaste avbrecije, mahovi pa alpska velesa in alpski pečnik. Ali bomo izbrali zgolj zelene ali tudi cvetoče rastline, je povsem stvar okusa.
So pa tudi takšni, ki jim trata ne uspeva zaradi premokrih tal. V tem primeru lahko vrtiček zasadimo z rastlinjem, ki ga v naravi najdemo na močvirjih in v bližini teh, med njimi so navadni kolmež, ščitnik, oslad, perunika, dresen, jeglič … Te rastline odlikujejo veliki listi, ki bodo vrtiček spremenili v razkošno zeleno džunglo, pazimo le, da med njimi pustimo dovolj prostora za hojo, ali pa jih nasadimo ob rob vrtička. Odlična alternativa trati je na bolj vlažnih tleh tudi mah. Na voljo so različne vrste različnega videza, vse pa bodo ustvarile privlačno preprogo, po kateri bo hoja pravi užitek. Mah ima tudi to prednost, da je izjemno trdoživ in prenese ne le obdobja močnih nalivov, temveč tudi sušna. In kar je najpomembnejše – ni ga treba kositi.
A preden se odpravimo v vrtni center po sadike, je dobro preveriti še količino in jakost sončne svetlobe na delu, kamor nameravamo rastline zasaditi. Večina teh, ki imajo rade mokra tla, namreč ne mara premočnega in neposrednega sonca, raje jih umestimo v senco stavbe ali drevesa, ravno nasprotno pa velja za rastline, ki bodo uspevale v skalnjaku. Del okrasnega vrtička lahko namenimo zeliščem, ki so ne le privlačna na pogled, temveč tudi uporabna. Obstajajo plazeče vrste, ki so videti povsem okrasno in se lepo zlijejo s preostalimi rastlinami. Plazeči rožmarin je denimo videti kot panešplja in brez težav ga umestimo na trato, med mah ali druge trajnice. Enako velja za timijan, majaron, origano in meto, v mediteranskih skalnjakih pa ne sme manjkati žajbelj.
Seveda pa se lahko odločimo tudi, da v okolici hiše zelenja ne bo oziroma bo zgolj v koritih in cvetličnih loncih. V tem primeru bo izbira primernih rastlin večja, saj bomo vlago prsti lažje kontrolirali, med nalivom lonce prestavili pod streho, med sušo pa z zalivanjem ne bomo porabili takšne količine vode, kot bi jo za gredice. Izberemo lahko tudi kakšno rastlino, ki zime na prostem ne bi preživela, saj korito jeseni preprosto odnesemo v hišo.
