TEST

Transformer

Kompromis za tiste, ki se ne želijo voziti v avtih in jim ne odgovarjajo motocikli, so trikolesniki; eden takšnih je kanadski ryker.
Fotografija: Drsenje skozi zavoj je lahko pravi užitek.
Odpri galerijo
Drsenje skozi zavoj je lahko pravi užitek.

Med motoristi je navada, da ob srečanju na cesti dvignejo roko v pozdrav. Kot nekakšno pripadnost motorističnemu plemenu, kot pripadnost dvokolesni ideji. In tu nastopi zadrega. Ryker, ta trikolesnik, je nenavaden kompromis. Motoristi ga v zadregi ne sprejemajo za svojega, avtomobilistom je tuj. Voznik pač nosi čelado. A prav tu je njegova prednost.

Na voljo je z enim sedežem za solistične užitkarje ali z dvema za par.
Na voljo je z enim sedežem za solistične užitkarje ali z dvema za par.
Zapolnjuje nišo med motocikli in avtomobili, med tistimi, ki jih dvokolesniki ne pritegnejo ali se jim zdijo preveč ekstremni, in onimi, ki jim je avtomobil preveč dolgočasen in brezoseben. Severnoameričani so pragmatiki. Če se mi tule v Evropi ubadamo s filozofskimi vprašanji, jih tam čez lužo rešujejo praktično. BRM je eno takšnih podjetij, ki izdelujejo vozila za sneg, vodo in cesto na način, ki ga v Evropi ne poznamo. In zato so morda njihova vozila toliko bolj atraktivna in nenavadna.
 

Trikolesni žur


Da, pri nas še vedno pametujejo posamezniki, ki pravijo, da je tak trikolesnik brez zveze. Velja ga povprašati, ali je takšen stroj morda že vozil. Če ga ni, naj kar utihne. Ryker je najnovejši model kanadske hiše, ki ponuja obilo nenavadne adrenalinske zabave.


Že videz je nenavaden, dizajn v družbi imenujejo kar Y-zgodba. Je kot nekakšna žaba, z močnim sprednjim delom s parom koles in z ozkim zadkom, ki ga določa eno kolo. Močnejšega žene 900-kubični Rotaxov trivaljni agregat z 81 konji, kar je čisto dovolj za cestne igrarije, a hkrati meja, da z njim ne pretiravamo.
 

Nizko sedenje


Ko sedem nanj, je občutek nenavaden, sedim precej nizko, z nogami po čopersko naprej. Pred mano je majhna armatura, ki jo je mogoče s sprednjim krmilom prilagajati potrebam voznika. Nekaj časa potrebujem, da se navadim na način zagona agregata ob stisnjeni nožni zavori in dodajanju plina. Ob tem ne smem pozabiti ročne zavore. In, jah, ryker ima tudi vzvratno prestavo, nekaj, kar je večini motociklov neznano.

Dodam plin in ryker spelje.


Nima prestav, avtomatika in brezstopenjski CVT poskrbita za tekoč prenos. Vožnja v zavojih zahteva več aktivnosti telesa, na trenutke tudi bolj odločne v primerjavi z gibanjem na motociklu. Posebno v zavoju in ob višjih hitrostih se je treba navaditi silam, a te lahko voznik s pridom uporabi v svoj prid. Drsenje skozi zavoj, recimo na makadamu, je lahko pravi užitek.
 

Solo ali v dvoje


Ryker je na voljo z enim sedežem za solistične užitkarje ali z dvema sedežema, sicer pa kot severnoameriški predstavnik omogoča tako rekoč neomejene (natančneje 75.000) kombinacije različnih nastavitev, od barvnih elementov do dodatne opreme. Da zvedavih pogledov, ki ste jih deležni, ko se z njim vozite skozi naselje ali po avtocesti, sploh ne omenjamo.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije