Tri gobice so letos zrasle že zelo zgodaj (FOTO)
Prva je bezgova uhljevka, saj je imela dovolj vlage, da se je iz suhega stanja razvila v lepo »cvetočo« gobo. Druga, ki je pravzaprav prva zrasla, je prožna panjevka na vrbovih panjih in deblih, tretja pa cinobrasta čašica (včasih rdeča čašica), zelo podobna škrlatni čašici, vendar pri nas raste cinobrasta, kar je pokazal tudi mikroskop.
Temno rjava školjka
Bezgova uhljevka, Auricularia auricula-judae, je v začetku kot temno rjava školjka, kasneje se razpre in dobi obliko uhlja z nagubanim robom. Zgornji zunanji del ima žametasto površino in je svetlejši kot spodnji, ki ga prekriva vrsta nepravilnih gub. V suhem vremenu se skrči in otrdi in je tako rekoč sploh ne vidimo, je le kot črna krasta na deblu, ko pa se navlaži, se vrne v prvotno obliko z želatinasto konsistenco.
Goba je užitna, dobra, zelo cenjena na Kitajskem in Japonskem. Užitna je tudi surova, čeprav je žilava in tudi hrustljava, kar je meni zelo prijetno. Pripisujejo ji zdravilne lastnosti, saj lahko, po mnenju kitajskih zdravnikov, uživanje koristi zdravju ljudi z visokim krvnim tlakom, tudi rakom, pomaga preprečevati koronarno srčno bolezen ter aterosklerozo. Novejše raziskave so v bezgovih uhljevkah našle polisaharide z antikoagulacijskim delovanjem oz. zaviranjem nastanka krvnih strdkov. Jaz jo redno uživam.
Sijoče rumene
Prožna panjevka, Flammulina elastica, je prava poživitev v naravi, saj so njeni klobučki sijoče rumeno oranžne barve s temnejšim osredjem. Imajo premer od 2 do 10 cm in so sprva izbočeni, s starostjo se sploščijo. Rob je pogosto rahlo valovit. V mokrem vremenu so sluzasti. Lističi so precej razmaknjeni, široki in priraščeni na bet. Najprej so kremno beli, ko goba dozori, pa postanejo bledo rumeni. Bet je žilav in prekrit s finim žametnim puhom. Zgornji del je bledo kremasto rumen, v dnišču pa temno rjav in žametast. Goba nima posebnega vonja in okusa. Raste v šopih kot gniloživka (saprofit) na deblih in štorih pretežno različnih vrst vrb.
Prožna panjevka je prava poživitev v naravi.
Podpira rast rastlin
Kot tretja je letos zrasla cinobrasta čašica, Sarcoscypha austriaca (nekoč se je imenovala rdeča čašica). Trosnjak je v obliki čaše ali sklede, velikosti od 2 do 5 cm in je v notranjosti žive opečnato rdeče oziroma cinobraste barve, kar je tudi trosovnica, kjer se tvorijo trosi oz. spore.
Cinobrasta čašica je precej pogosta.
Zunanja stran je svetlejša od notranje in prekrita z drobnimi dlačicami. Bet je belkast in puhast, dolg od 1 do 3 cm in večinoma skrit v podlagi. So gniloživke, rastejo na gnijočih delcih mahovitega lesa v zelo vlažnih do mokrih razmerah. Pojavljajo se ob koncu zime in začetku spomladi, ko skopni sneg. Imajo pomembno vlogo pri sproščanju hranljivih snovi iz lesa in tako podpirajo rast zgodnjih spomladanskih rastlin. So precej razširjene in pogoste. Podobna jim je škrlatna čašica in včasih jih ne moremo ločiti na pogled, ampak šele pod mikroskopom. Pri meni raste pretežno cinobrasta čašica, morda bom enkrat našla tudi škrlatno.
Če se morda sprehajate po gozdu, med bezgi in vrbami, med podrtimi debli, poglejte malo po tleh in deblih, morda pa le odkrijete katero od opisanih vrst, saj so izjemno lepe in zanimive. Pa dobro gobjo bero v tem letu vam želim!
