Tri nerazdružljive pomladnice

Majniška lepoglavka (Calocybe gambosa) ima klobuk premera od 8 do 15 centimetrov, je bele, bledo rumene do okraste barve in konveksne oblike. Je debel, kompakten, koža je mat, gladka in suha. Lističi so gosti in ozki, umazano bele do krem barve. Bet je relativno kratek, od 5 do 7 centimetrov debel, robusten, ukrivljen, valjaste oblike in v dnišču odebeljen. Meso je belo, debelo, a zelo krhko, prijetnega okusa in vonja po sveži moki. Raste spomladi po travnikih, pašnikih, sadovnjakih, v kolobarjih ali lokih, imenovanih tudi čarovniški krogi ali pravljični obroči, ki so vsako leto večji. Goba je užitna, zaradi nežnega okusa in vonja vsestransko uporabna, tudi za vlaganje v kis. Možna je zamenjava z užitno rdečelistko (Entoloma clypeatum), ki prav tako raste spomladi in je pogojno užitna.

Užitna, a nezanimiva

Rana njivnica (Agrocybe praecox) je rana vrsta njivnice. Klobuk ima premer od 3 do 6 centimetrov, najprej je okrogle oblike, pozneje se široko razpre, v starosti je skoraj raven in z grbico na temenu. Površina je gladka, v suhem vremenu pogosto razpokana. Je rjave do rumenkasto oker barve s svetlejšim obrobjem; pogosto je ovešen z ostanki ovojnice. Lističi so zmerno široki, najprej belkasti, pozneje postajajo bledo rjavi. Bet je od 4 do 9 centimetrov dolg, belkaste do rjavkaste barve, tanek, valjaste oblike, raven ali nepravilno upognjen, v dnišču rahlo odebeljen. Na betu je v mladosti viden bel, viseč obroček, ki je hitro minljiv. Raste spomladi pa do začetka poletja v gozdovih, po travnikih, pašnikih, parkih, tudi na lesnih ostankih. Goba je užitna, vendar nima kulinarične vrednosti. Podobna ji je trda njivnica (Agrocybe dura), ki je prav tako užitna, in ni možna zamenjava s kakšno strupeno vrsto.

Rožnati lističi

Užitna rdečelistka (Entoloma clypeatum), imenovana tudi slivarica, je prav tako spomladanska goba in ena redkih užitnih rdečelistk. Klobuk ima premera od 5 do 10 centimetrov, je sivkaste do rjavkaste barve, mlad je zvonaste oblike, pozneje se zravna in ima grbico na temenu. Je precej mesnat, gladek in svilnato bleščeč, z valovitim robom in v suhem vremenu velikokrat razpokan. Lističi so redki, široki, mladi beli, pozneje rožnate barve in z nepravilno nazobčano ostrinko. So prirasli na bet ali pa se po njem rahlo spuščajo. Bet je od 5 do 10 centimetrov visok, bel do rahlo rožnate barve, valjaste oblike in ukrivljen. Mlad je poln, pozneje postane votel. Meso je belkasto, vlaknasto, prijetnega sladkastega okusa in vonja po sveži moki. Raste spomladi posamično ali skupinsko na travnatih površinah, najraje pod slivami, tudi pod jablanami in hruškami. Goba je užitna, ponekod tudi zelo cenjena. Zamenjava je mogoča z majniško lepoglavko. Zaradi rožnatih lističev bi jo nepoznavalci lahko zamenjali tudi z jelenovo ščitovko (Pluteus cervinus), a ta ne raste v zemlji, ampak na lesu in štorih. Uživajte v naravi in pri odkrivanju novih vrst gob.