Trofeja med gobami

Vražji goban (Boletus satanas) je znan tudi kot hudičeva goba ali hudičevka, pa tudi kot satanova goba. Vsak gobar pri nas, mislim predvsem na gobarje, ki nabiramo gobe tudi za proučevanje, rad najde to gobo, saj je kot trofeja pri lovu. Nekateri se trudijo leta, da bi jo našli, pregledali, poslikali, pa je ne najdejo, saj ne raste povsod. Vendar ko enkrat najdeš »plac«, jo tam kasneje morda še najdeš, čeprav ne vsako leto ali celo več let ne, včasih pa nikoli več ne zraste. Je eden največjih gobanov, ki rastejo v južnih, toplejših območjih Evrope (tudi pri nas) in Severne Amerike. Pri nas je goba zavarovana in tudi na Rdečem seznamu gliv Slovenije, v kategoriji ogroženosti R (Rare), kar pomeni redka vrsta. Ne smemo je nabirati in tudi ne uničevati njenega podgobja. Če ga že najdemo, ga pustimo na rastišču in za okras v naravi!


Klobuk je v mladosti kroglast, zapognjen, kasneje se odpre in lahko doseže tudi do 20 centimetrov (nekateri trdijo, da tudi do 30) v premeru. Mlad je sivo bele barve, ko je starejši, pa dobi olivne odtenke. Površina je gladka, po mokrem vremenu nekoliko lepljiva. Ker ga ljudje ne poznajo in ker ima svetel klobuk, vsakega zanima, kaj je pod klobukom, zato ga najdemo velikokrat prevrnjenega, da vidijo tudi spodnji del, ki je rdeč. Rdeče gobe za nabiralce niso zanimive, vendar je škoda z brcanjem in prevračanjem že narejena. Trosovnica je v obliki luknjic, ki so sprva bledo rumene, kmalu pa postanejo rdeče. Bet ni zelo dolg, glede na velikost klobuka, od pet do 15 centimetrov in od tri do osem centimetrov širok ter v dnišču zadebeljen. Podlaga je rumenkaste barve, kar se vidi tik pod klobukom, po vrhu pa ga prekriva fina rdeča mrežica, ki je v sredini beta močneje rdeče obarvana. Meso je belkasto, trdo, na prerezu se obarva bledo modro, je neprijetnega vonja in okusa. Vražji goban je strupena goba in tudi toplotna obdelava ne uniči vrste neznanih strupov, ki so vzrok za t. i. gastrointestinalni sindrom, to je zastrupitev, ki povzroči slabost in bruhanje. Takšno stanje pa lahko traja precej časa in zato organizem zelo izčrpa. To so tudi najpogostejše zastrupitve pri nas, ki pa lahko pri otrocih, starejših in bolnih ljudeh v redkih primerih povzročijo smrt. Pri nas z vražjim gobanom ni veliko zastrupitev, lahko rečem celo nič, vsaj vem ne za primere, saj ga ljudje zaradi njegove rdeče barve trosovnice in beta ne pobirajo. Je pa gotovo ena najlepših gob, prav zaradi svojih rdečih barv.

Podobni so mu še drugi gobani z rdečimi trosovnicami, nekateri pa ga zamenjajo celo z gobani z rumeno trosovnico, npr. leponogim gobanom (Boletus calopus). Najpogostejša je zamenjava z žametastim gobanom (Boletus erytropus), škrlatnim gobanom (Boletus rhodopurpureus) in rdečerumenim gobanom (Boletus rhodoxanthus).

Nabirajmo le tiste gobe, ki jih najbolje poznamo, in se tako ognimo neprijetni ali celo nevarni zastrupitvi!