ŠTANJEL
Tropski gozd Evrope
Ob koncu maja si v Štanjelu roko podajata dva velika projekta – pravkar zaključeni slovensko-hrvaški Kaštelir in že tradicionalni Festival Kraška gmajna.
Odpri galerijo
Očiščena Gledanica in nova kamnita klop pred njo
Ob zaključku projekta Kaštelir, ki razkriva prazgodovinska gradišča od Krasa prek Brkinov, Čičarije in Istre do Kvarnerja, so njegovi soustvarjalci pred domačini razgrnili dosežke zadnjih 33 mesecev. Erik Modic, župan občine Komen, vodilne partnerice projekta, Astrid Prašnikar kot vodja projekta ter Nataša Kolenc, Patricija Bratina, Uroš Skok, Anja Pangerc, Jasna Fakin Bajec, Uroš Grilc in drugi sodelavci so povabljenim domačinom s projekcijami predstavili posamezne sestavine in vsebine opravljenega dela, katerega glavni namen je aktivno ohranjanje kulturne in naravne dediščine na območju projekta.
Med že doseženimi cilji in načrti, ki se bodo uresničili v prihodnjih tednih, so bili vzpostavitev mobilne aplikacije arheološke in botaničnih poti, info-interpretacijskih točk ter oblikovanje novih turističnih produktov, kot so turistični paketi in po zgledu najdene lončenine izdelana skleda kot spominek in za postrežbo jedi. Kulinarično preteklost bodo ponazorile še jedi, pripravljene v grajski restavraciji po prazgodovinskih »recepturah«, utemeljenih na izsledkih izkopavanj, in ponudba drugih kraških gostincev.
Dogodek bo tudi postavitev in prikaz uporabe prazgodovinske peči.
Poseben zalogaj je še urejanje razstave Natura 2000, ki bo na ogled v zgornjem nadstropju obnovljenega palacija štanjelskega gradu. Center za kreativnost Škratji Kras pa je pripravil še ogled pravljično-doživljajske poti v slikanici Škratje s Krasa z ilustracijami Zvonka Čoha. Za posebna zvočna doživetja bodo poskrbeli še Alenka Vidrgar, Franci Krevh in drugi ustvarjalci glasbeno-kiparskega projekta Zven kamna.
Širši doseg projekta Kaštelir, sofinanciranega v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg V–A Slovenija-Hrvaška, je s slovenske strani zagotovilo še sodelovanje občine Izola, strokovno pa sta pri uresničevanju projekta sodelovala tudi Univerza v Mariboru – s spletno izdajo 340 strani obsegajočega bogato ilustriranega botaničnega spletnega vodnika Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja – in Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, ki je prispeval v štirih jezikih natisnjeno slikanico Tine Rožac Sveti meč pravice. Hrvaško stran zastopajo Istarska županija, občini Lanišće in Mošćenička Draga ter Javna ustanova Park prirode Učka.
Kljub dežju se je okusno in opojno dišeče – s čajem iz spotoma nabranih zelišč in cvetov – iztekel tudi prvi pohod po krajši botanični poti po Štanjelu pod okriljem Kraške gmajne. Ob lepem vremenu vabijo ljubitelje narave tudi zahtevnejša botanična pot Štanjel–Komen ter krajša in daljša pot Korte, na hrvaški strani pa poti Lanišće in Mošćenička Draga. V Štanjelu je v spremstvu domačinke, galeristke in pedagoginje Vlaste Makočič, ki je opozarjala na zgodovinske mejnike v razvoju naselja pod utrdbo na Gledanici ali Turnu, pohod vodil biolog Miloš Bartol. To in ono zanimivost je dodal še izkušeni vodnik Bogdan Macarol.
Poglavitna poudarka sta bila, da naselbina-gradišče na območju današnjega Štanjela ni nastala v rimski dobi, temveč – kot so potrdila arheološka odkritja zadnjih let pa tudi različni načini uporabe kamna, osnovnega gradiva na Krasu – že dobro tisočletje prej, v prazgodovini železne in bronaste dobe. In obenem, da je Kras po biotski raznovrstnosti najbogatejše območje na stari celini, pravi pravcati tropski gozd Evrope, kot je dejal Bartol.
Svoje zgodbe imajo tako murva kot vinska trta, leska in rešeljika, pa stoletni vrtnica in črni bor ter še blizu 1500 drugih avtohtonih in tujerodnih rastlin! Na ohranjenem kraškem travišču jih raste blizu 120 vrst; na gnojenem travniku, za primerjavo, pa desetkrat manj. Enako velja za živali, od metuljev, posebno nočnih, ki jih je skoraj 2000!, do hroščev in ptičev s skrivnostno smrdokavro in vsemi večjimi sovami.
Najbrž avtohtona zimzelena štanjelska vrtnica
Dogodek bo tudi postavitev in prikaz uporabe prazgodovinske peči.
Poseben zalogaj je še urejanje razstave Natura 2000, ki bo na ogled v zgornjem nadstropju obnovljenega palacija štanjelskega gradu. Center za kreativnost Škratji Kras pa je pripravil še ogled pravljično-doživljajske poti v slikanici Škratje s Krasa z ilustracijami Zvonka Čoha. Za posebna zvočna doživetja bodo poskrbeli še Alenka Vidrgar, Franci Krevh in drugi ustvarjalci glasbeno-kiparskega projekta Zven kamna.
Svoje zgodbe ima 1500 drugih avtohtonih in tujerodnih rastlin.
Širši doseg projekta Kaštelir, sofinanciranega v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg V–A Slovenija-Hrvaška, je s slovenske strani zagotovilo še sodelovanje občine Izola, strokovno pa sta pri uresničevanju projekta sodelovala tudi Univerza v Mariboru – s spletno izdajo 340 strani obsegajočega bogato ilustriranega botaničnega spletnega vodnika Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja – in Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, ki je prispeval v štirih jezikih natisnjeno slikanico Tine Rožac Sveti meč pravice. Hrvaško stran zastopajo Istarska županija, občini Lanišće in Mošćenička Draga ter Javna ustanova Park prirode Učka.
Zeleni zaklad stare celine
Kljub dežju se je okusno in opojno dišeče – s čajem iz spotoma nabranih zelišč in cvetov – iztekel tudi prvi pohod po krajši botanični poti po Štanjelu pod okriljem Kraške gmajne. Ob lepem vremenu vabijo ljubitelje narave tudi zahtevnejša botanična pot Štanjel–Komen ter krajša in daljša pot Korte, na hrvaški strani pa poti Lanišće in Mošćenička Draga. V Štanjelu je v spremstvu domačinke, galeristke in pedagoginje Vlaste Makočič, ki je opozarjala na zgodovinske mejnike v razvoju naselja pod utrdbo na Gledanici ali Turnu, pohod vodil biolog Miloš Bartol. To in ono zanimivost je dodal še izkušeni vodnik Bogdan Macarol.
Poglavitna poudarka sta bila, da naselbina-gradišče na območju današnjega Štanjela ni nastala v rimski dobi, temveč – kot so potrdila arheološka odkritja zadnjih let pa tudi različni načini uporabe kamna, osnovnega gradiva na Krasu – že dobro tisočletje prej, v prazgodovini železne in bronaste dobe. In obenem, da je Kras po biotski raznovrstnosti najbogatejše območje na stari celini, pravi pravcati tropski gozd Evrope, kot je dejal Bartol.
Kras je po biotski raznovrstnosti najbogatejše območje na stari celini.
Svoje zgodbe imajo tako murva kot vinska trta, leska in rešeljika, pa stoletni vrtnica in črni bor ter še blizu 1500 drugih avtohtonih in tujerodnih rastlin! Na ohranjenem kraškem travišču jih raste blizu 120 vrst; na gnojenem travniku, za primerjavo, pa desetkrat manj. Enako velja za živali, od metuljev, posebno nočnih, ki jih je skoraj 2000!, do hroščev in ptičev s skrivnostno smrdokavro in vsemi večjimi sovami.
