Tudi ljubljenčki so lahko alergični

Pomlad in poletje sta za mnoge mučna: alergije številnim zagrenijo prijetne in tople dni, a nič drugače ni za hišne ljubljenčke. Ima tudi vaš kuža seneni nahod? Nič nenavadnega, alergij je pri hišnih ljubljenčkih zadnja leta veliko več kot nekoč, pomembno pa je, da pravočasno prepoznamo simptome in začnemo ustrezno obravnavo.

»Tako kot ljudje so tudi naši štirinožci podvrženi alergijam. Imunski sistem postane občutljiv za običajne snovi v našem okolju, tako imenovane alergene, in se proti njim začne braniti,« pojasnjuje dr. Zlata Čop, dr. vet. med. »Alergije delimo v več skupin glede na povzročitelja. Poznamo bolšji alergijski dermatitis, ki ga povzroči ugriz bolhe oziroma njena slina. Sploh ni treba veliko bolh, da se začne naš štirinožec praskati, drgniti in gristi po kožuhu. Za to vrsto alergije so značilne spremembe na koži v predelu križa in korenu repa. Atopični dermatitis povzročajo alergeni iz okolja, kot so cvetni prah, trave, plesni in pršice. Če je vzrok le cvetni prah, je težava sezonska, sicer traja vse leto. Hišni ljubljenci imajo lahko tudi alergijo na hrano, predvsem na določene beljakovine in ogljikove hidrate. Najpogosteje so krivi govedina, piščanec, pšenica, koruza, soja in mleko, ni pa nobenega pravila. Akutne alergijske reakcije na pike os, čebel, včasih tudi cepiva in zdravila. Zelo hitro se pojavita oteklina uhljev in predela okoli oči ter koprivnica. Zelo redko se lahko zgodi tudi anafilaktični šok.«
 

Testi niso vedno zanesljivi

Alergija lahko doleti vsakega psa ali mačko, nekatere pasme pa so dovzetnejše, denimo višavski terier, shi tzu, škotski terier, bostonski terier, bokser in zlati prinašalec. Vsekakor pa je pomemben podatek, da je alergij več kakor pred tridesetimi leti, opozarja sogovornica: »Živalce so izpostavljene alergenom, ko žive v stanovanju z nami, se sprehajajo, potujejo, dobivajo raznovrstno hrano in priboljške. Pes, ki je živel na verigi ali v leseni uti na dvorišču pred pol stoletja in se prehranjeval enolično prehrano, ni imel priložnosti razviti alergije. Vsekakor pa je bilo pred desetletji veliko več bolšjega dermatitisa kakor danes, saj takrat niso imeli učinkovitih sredstev za zatiranje.«


In kako prepoznamo znake alergije, ob katerih ne bi smeli odlašati z obiskom pri veterinarju? »Lokaliziran ali generaliziran srbež, vnetje sluhovoda, grizenje tačk, drgnjenje, smrkanje, kašelj in izcedek iz oči ... Pri alergiji na hrano se lahko poleg kožnih znakov pojavijo še prebavne težave z drisko in bruhanjem, pri mački pa težave z dihali v obliki astme. Zaradi nenehnega praskanja in drgnjenja nastajajo sekundarne spremembe na koži, kot so rdečine, vnetja, izguba dlake, slaba kakovost kožuha,« poudarja dr. Čopova in pristavlja, da je lahko ugotavljanje alergij pri živali dokaj zapleteno: »Testi so kar dragi in tudi ne vedno zanesljivi. Lahko testiramo 30 snovi, žival pa je preobčutljiva na 31.! Pri alergiji na hrano lahko po posvetu z veterinarjem poskusimo z izločevalno, eliminacijsko dieto. Žival hranimo vsaj 12 tednov z le eno vrsto beljakovine in enim ogljikovim hidratom, s katerima, upamo, da še ni prišla v stik, na primer konjsko, kunčje, nojevo meso in krompir. Odpadejo vsi priboljški. Če se stanje izboljša, je potrjena alergija na hrano.«


Vsekakor alergije občutno vplivajo na življenje naših štirinožnih prijateljev in tudi skrbnikov, saj so potrebne številne prilagoditve pri prehrani, negi, gibanju v okolici, nujno je izogibanje alergenu. A pomoč vendarle obstaja in ljubljenčkom lahko ponudimo rešitev, s katero bo spopadanje z alergijo znosnejše.

Dr. Čopova še sklene: »Živali lahko pomagamo s terapijo z različnimi medicinskimi šamponi, ki ohranjajo zdravo kožno bariero in preprečujejo sekundarne okužbe, antihistaminiki, kortikosteroidi, toda tu velja previdnost, saj imajo dolgoročno stranske učinke. Preprečujemo bolšjo infestacijo, tako v okolju kot na sami živali, na voljo so številne diete, v prehrano dodajamo lososovo, svetlinovo ali laneno olje, pomaga tudi imunoterapija.«