RAJ DOMA
Tudi na balkonu zrase debel krompir
Izbrati moramo ustrezno posodo in rastlinam zagotoviti dovolj svetlobe in vlage; posoda mora imeti luknje za odtekanje vode, saj v preveč vlažni zemlji krompir zgnije.
Odpri galerijo
V zadnjih letih lahko kupimo posebne vreče za gojenje krompirja. FOTO: Guliver/Getty Images
Balkonsko vrtičkarstvo je v polnem zamahu, to si že upamo trditi. Večinoma v posodah in koritih gojimo zelišča za sprotno rabo, pa kakšen paradižnik, fižol ali solato, če nam prostor dopušča, pa lahko brez težav vzgojimo celo krompir. Tega seveda ne bo za ozimnico, pa vendar dovolj, da si ga parkrat privoščimo, recimo zlatorjavo zapečenega kot prilogo k mesu ali zelenjavi.
Če si želimo dobrega pridelka, moramo krompirju zagotoviti dovolj sonca in vlage, pri čemer poskrbimo za dobro odvodnjavanje, saj začne gniti, če je moče preveč. Za pridelavo najprej potrebujemo ustrezno posodo, ki mora biti dovolj velika, obvezno mora imeti luknjo na dnu, skozi katero bo po zalivanju odtekala odvečna voda. Uporabimo lahko plastične lonce za rože, večja korita, leseni čeber ali plastične vreče, ki jih ob straneh naluknjamo.
Posoda naj bo dovolj velika, visoka najmanj 30 centimetrov, za en gomolj potrebuje dobrih deset litrov prostornine.
Ko smo izbrali posodo, vanjo nasujemo zemljo, ki smo jo pomešali s kompostom ali hlevskim gnojem, v višini 20 centimetrov. Na to plast položimo krompirjeve gomolje, ki morajo biti 40 centimetrov vsaksebi, torej jih v eno posodo ne bo šlo prav veliko. Nanje potresemo najmanj 15 centimetrov vrtne zemlje, ki smo jo pomešali s kompostom ali organskim gnojilom. Zalijemo in počakamo par dni, da iz zemlje pokukajo poganjki. Ko zrastejo do deset centimetrov, jih z zemljo zasipamo do listov, kot to počnemo na gredi. Postopek ponavljamo, dokler posoda ni polna do vrha. Krompir sproti zalivamo, pri čemer pazimo, da ne bo vlage preveč, saj v tem primeru lahko gomolji začnejo gniti.
Za balkonski pridelek izberemo zgodnje sorte, katerih vegetacijska doba je od 55 do 60 dni, kar pomeni, da bomo v dveh mesecih od saditve že uživali v prvem mladem krompirju. Za balkon ne bomo izbirali poznih sort, ki zorijo kar tri mesece, tako in tako pa so namenjene ozimnici.
Če nameravamo krompir saditi več let zapored, moramo nujno upoštevati kolobar, kar pomeni najmanj to, da naslednje leto ne sadimo v isto korito kot lani. Prav tako zamenjamo zemljo v posodi, ki jo bomo uporabili ponovno.
Če si želimo dobrega pridelka, moramo krompirju zagotoviti dovolj sonca in vlage, pri čemer poskrbimo za dobro odvodnjavanje, saj začne gniti, če je moče preveč. Za pridelavo najprej potrebujemo ustrezno posodo, ki mora biti dovolj velika, obvezno mora imeti luknjo na dnu, skozi katero bo po zalivanju odtekala odvečna voda. Uporabimo lahko plastične lonce za rože, večja korita, leseni čeber ali plastične vreče, ki jih ob straneh naluknjamo.
Posoda naj bo dovolj velika, visoka najmanj 30 centimetrov, za en gomolj potrebuje dobrih deset litrov prostornine.
Ko smo izbrali posodo, vanjo nasujemo zemljo, ki smo jo pomešali s kompostom ali hlevskim gnojem, v višini 20 centimetrov. Na to plast položimo krompirjeve gomolje, ki morajo biti 40 centimetrov vsaksebi, torej jih v eno posodo ne bo šlo prav veliko. Nanje potresemo najmanj 15 centimetrov vrtne zemlje, ki smo jo pomešali s kompostom ali organskim gnojilom. Zalijemo in počakamo par dni, da iz zemlje pokukajo poganjki. Ko zrastejo do deset centimetrov, jih z zemljo zasipamo do listov, kot to počnemo na gredi. Postopek ponavljamo, dokler posoda ni polna do vrha. Krompir sproti zalivamo, pri čemer pazimo, da ne bo vlage preveč, saj v tem primeru lahko gomolji začnejo gniti.
Za krompir izberemo dovolj veliko posodo.
Za balkonski pridelek izberemo zgodnje sorte, katerih vegetacijska doba je od 55 do 60 dni, kar pomeni, da bomo v dveh mesecih od saditve že uživali v prvem mladem krompirju. Za balkon ne bomo izbirali poznih sort, ki zorijo kar tri mesece, tako in tako pa so namenjene ozimnici.
Če nameravamo krompir saditi več let zapored, moramo nujno upoštevati kolobar, kar pomeni najmanj to, da naslednje leto ne sadimo v isto korito kot lani. Prav tako zamenjamo zemljo v posodi, ki jo bomo uporabili ponovno.
