Tudi nova okna se povesijo

Za okna trisobnega stanovanja bomo odšteli nekaj tisoč evrov, za boljša, toplejša lesena nekoliko več, za plastična cenena tudi precej manj. Dobra okna morajo tesniti, če ne bomo po močnejšem nalivu na parketu ob spodnjem robu okvirja opazili lužico.

Če so okna nova, pokličimo monterja, da nam jih dobro naravna in zatesni. Nova namreč ne smejo imeti velikih špranj. To pa je po drugi strani slabo. Izkušnje namreč govorijo, da pri starih, pri katerih je skozi reže pihljalo, na stropu in steni nismo opazili plesni, pri novih pa se je pojavila. Pri tem pravega zdravila ni, razen zračenja, ki je pri starih oknih zaradi rež potekalo avtomatično, zdaj pa jih moramo odpirati, pri čemer izgubljamo toploto. Plesen nastaja v primerno vlažnih razmerah, zato so rešitve z raznimi premazi, ki nam jih na veliko ponujajo na vsakem koraku, zgolj začasne. Zato je dobro izbrati nova okna z ventilatorsko režo, ki jo lahko odpiramo ali zapiramo po želji.

Ko se ne zapira dobro

Programi, ki jih imajo oknarji oziroma steklarji za izris, izračunajo največjo možno velikost oziroma površino okna (glede na plastične ali lesene profile, dvojno ali trojno zasteklitev ter glede velikost tečajev). Če imamo odprtino, široko 250 cm in visoko 170 cm, nam tako velikega okna ne bodo mogli izdelati. Teoretično bi bilo mogoče, a tečaji bi bili precej konjski. Vgradili nam bodo dvojnega z vertikalnim stebričkom pri najmanj 100 cm. Morda nam bo šel na živce, a v resnici je meter in pol široko okno preveliko! Današnja so trikrat težja od tistih, ki so jih naši starši v hiše vgrajevali v sedemdesetih. Tudi stekla so debelejša.
Novovgrajena mojstri naravnajo, da se brezhibno zapirajo. A že čez nekaj mesecev nas, pri težkih oknih običajno prej kot pri manjših, preseneti, da se naenkrat ne zapirajo dobro, vodoravni spodnji profil trči v okvir, zaradi česar jih moramo malce privzdigniti, da sedejo v okvir in jih lahko zapremo. Takrat pokličemo monterja, ki jih je vgrajeval, in vsa nam bo ponovno naravnal.

Trije vijaki

Bognedaj, da se na okno obesimo ali ga po nesreči odpremo predaleč, ga torej potisnemo preveč nazaj. Tako smo raztegnili tečaje in ravnanje, denimo balkonskih vrat, bo težava. Okna imajo običajno tri vijake za ravnanje: dva spodaj na tečaju, s katerima uravnavano višino in odmik, in enega zgoraj, s katerim okno nastavimo po diagonali. Za privijanje/odvijanje običajno potrebujemo imbus ključek ali nastavek za vijačnik. Po dveh ali treh poskusih bomo videli, kako vozimo okno, in ga bomo nastavili. A včasih je potrebno nekaj moči in spretnosti. Če so tečaji raztegnjeni, če so se zamaknili, bomo okno težko naravnali sami. Včasih je edina rešitev, da ga steklar razstekli, na novo pritrdi prazen okvir in ponovno vstavi steklo. Zanj je to nezahtevno, rutinsko opravilo, sami pa se tega brez izkušenj raje ne lotimo.