VRT
Tudi pozimi imate lahko svežo zelenjavo z vrta
Na vrtu lahko prezimi več vrtnin, ne da bi potrebovale posebno zaščito.
Odpri galerijo
Brstični ohrovt ljubi zimo in mraz.
Zima še ni začela stiskati, je pa že povsem pred vrati, zato je skrajni čas, da poberemo vrtnine, kar jih je ostalo na gredah, razen tistih seveda, ki jih bomo pustili prezimiti. Nekatere zelenjadnice namreč dobro prenašajo zmrzal, tudi sneg jim ne bo škodoval, če jih pustimo kar pod milim nebom.
Radič, brokoli, brstični ohrovt, to je le nekaj vrtnin, ki jih lahko pobiramo tudi izpod snega, pa bodo povsem sveži in zelo okusni. V zimah z veliko snega je sicer lahko to precej nadležno opravilo, zato si nekateri vrtnarji omislijo enostavne nizke predore iz plastične folije ali celo koprene, ki jih namestijo čez grede.
Konstrukcijo lahko naredimo iz šibja ali tankih upogljivih plastičnih palic, lahko pa ogrodje kupimo v vrtnarski trgovini in ga pokrijemo s folijo ali kopreno. Pri tem poskrbimo, da bomo do vrtnega predora lahko dostopali, ko bo morebiti zapadel sneg, in prav tako brez težav odgrnili folijo.
Zaščita bo še bolj učinkovita, če naredimo predor z dvojno streho, tako da bo med dvema plastema folije približno dvajset centimetrov. To bo ustvarilo dodatno izolacijo in še višje temperature v tunelu. Še bolj dostopne bodo vrtnine v tunelu, ki ima stojno višino, seveda pa je treba vedeti, da za pravo zimsko vrtnarjenje potrebujemo ogrevan rastlinjak.
Zgolj predor oziroma topla greda, ki jo ogreva samo sonce, omogoča le zgodnejše pomladne setve in podaljša jesensko oziroma zimsko sezono pobiranja vrtnin.
Pa poglejmo, katere vrtnine lahko pustimo na vrtu čez zimo, ne glede na to, ali bomo postavili tunel ali jih prepustili snegu. Mraz zelo dobro prenašajo nekatere križnice, zlasti kodrolistni in brstični ohrovt, ki jima še tako nizke temperature ne pridejo do živega. Prav nasprotno, izkušeni vrtnarji vedo, da sta po prvi zmrzali še boljšega okusa, zato ju pobiramo sproti in puščamo zunaj vse do pomladi. Brez težav prezimijo tudi brokoli, blitva in špinača, pa solatnice endivija, motovilec in seveda radič.
Nekatere sorte radiča porežemo in pustimo, da znova odženejo spomladi, druge pobiramo vso zimo, lahko pa jih tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. Na gredi pustimo tudi nekaj korenastega peteršilja, dobro bo uspevala tudi divja rukola. Prav tako lahko pustimo zimski por, ki ga sicer lahko celega izpulimo in spravimo v mivko v kleti.
Seveda bosta uspešno prezimila česen in čebula, ki smo ju pravkar posadili za pomladni pridelek.
Na vrtu lahko pustimo tudi nekatera zelišča, na primer timijan, žajbelj in drobnjak, peteršilj pa smo najbrž že presadili v lonec in ga prestavili na okensko polico v kuhinji, kjer bo na voljo vso zimo. Prav tako na toplo prestavimo lovor in rožmarin. Zelišča, ki bodo ostala na gredi, pa je dobro pred mrazom zaščititi s kopreno ali smrekovimi vejami.
Radič, brokoli, brstični ohrovt, to je le nekaj vrtnin, ki jih lahko pobiramo tudi izpod snega, pa bodo povsem sveži in zelo okusni. V zimah z veliko snega je sicer lahko to precej nadležno opravilo, zato si nekateri vrtnarji omislijo enostavne nizke predore iz plastične folije ali celo koprene, ki jih namestijo čez grede.
Vrtnine lahko zaščitimo s preprostim nizkim predorom iz plastične folije. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Konstrukcijo lahko naredimo iz šibja ali tankih upogljivih plastičnih palic, lahko pa ogrodje kupimo v vrtnarski trgovini in ga pokrijemo s folijo ali kopreno. Pri tem poskrbimo, da bomo do vrtnega predora lahko dostopali, ko bo morebiti zapadel sneg, in prav tako brez težav odgrnili folijo.
Dvojna streha
Zaščita bo še bolj učinkovita, če naredimo predor z dvojno streho, tako da bo med dvema plastema folije približno dvajset centimetrov. To bo ustvarilo dodatno izolacijo in še višje temperature v tunelu. Še bolj dostopne bodo vrtnine v tunelu, ki ima stojno višino, seveda pa je treba vedeti, da za pravo zimsko vrtnarjenje potrebujemo ogrevan rastlinjak.
Več dela bo vzelo postavljanje rastlinjaka.
Zgolj predor oziroma topla greda, ki jo ogreva samo sonce, omogoča le zgodnejše pomladne setve in podaljša jesensko oziroma zimsko sezono pobiranja vrtnin.
Zmrzal in še boljši ohrovt
Pa poglejmo, katere vrtnine lahko pustimo na vrtu čez zimo, ne glede na to, ali bomo postavili tunel ali jih prepustili snegu. Mraz zelo dobro prenašajo nekatere križnice, zlasti kodrolistni in brstični ohrovt, ki jima še tako nizke temperature ne pridejo do živega. Prav nasprotno, izkušeni vrtnarji vedo, da sta po prvi zmrzali še boljšega okusa, zato ju pobiramo sproti in puščamo zunaj vse do pomladi. Brez težav prezimijo tudi brokoli, blitva in špinača, pa solatnice endivija, motovilec in seveda radič.
Nič ne bo narobe, če vrtnine pokrijemo s tunelom ali slamo, če ne drugega, nam jih ne bo treba odkopavati izpod snega.
Nekatere sorte radiča porežemo in pustimo, da znova odženejo spomladi, druge pobiramo vso zimo, lahko pa jih tudi izkopljemo in pripravimo za siljenje. Na gredi pustimo tudi nekaj korenastega peteršilja, dobro bo uspevala tudi divja rukola. Prav tako lahko pustimo zimski por, ki ga sicer lahko celega izpulimo in spravimo v mivko v kleti.
Seveda bosta uspešno prezimila česen in čebula, ki smo ju pravkar posadili za pomladni pridelek.
Na vrtu lahko pustimo tudi nekatera zelišča, na primer timijan, žajbelj in drobnjak, peteršilj pa smo najbrž že presadili v lonec in ga prestavili na okensko polico v kuhinji, kjer bo na voljo vso zimo. Prav tako na toplo prestavimo lovor in rožmarin. Zelišča, ki bodo ostala na gredi, pa je dobro pred mrazom zaščititi s kopreno ali smrekovimi vejami.
