Tudi pozimi rastejo gobe (FOTO)

Letos je zima čudežna, ponekod veliko snega, ponekod niti milimetra. Ponoči je sicer bolj hladno, ampak to so za zimo mile temperature. Podnevi včasih malo megleno, tudi kaj dežja pade, zdaj pa sije sonce v vsej svoji lepoti. In zato gobe rastejo vse leto.

Zdaj seveda tiste, ki imajo rade nižje temperature, to so zimska panjevka, bukov ostrigar, bezgova uhljevka in še nekaj drugih, ki pa niso zanimive za nabiranje in uživanje. Danes nekaj o zimski panjevki in bezgovi uhljevki.

Nažlebkan rob

Panjevka je lepih sončnih barv.

Zimsko panjevko (Flammulina velutipes) krasi nenavadno lep temno rjav žametast bet (Nemci in Angleži ji pravijo žametnonoga), ki je sprva poln, nato postane votel in žilav in ni užiten. Klobuk ima premer od 2 do 10 cm. Najprej je izbočen, nato se zravna, vendar je zaradi veliko sosednjih klobučkov v skupini pogosto izkrivljen. Je rumenkasto oranžen, na sredini malo temnejši, rob je nažlebkan. V vlažnem vremenu je precej sluzast in spolzek ter lepljiv, suh pa lepo sijajen. Lističi so sprva belkasti, nato postajajo vedno bolj rumenkasti in v starosti rjavkasti, kakor tudi cela goba.

Raste od septembra do marca (redko še aprila, odvisno od temperature) na drevesih in panjih vseh mogočih vrst vrb, najdemo jo tudi na topolih in drugih listavcih, sicer redko, zelo redko pa na smrekah in drugih iglavcih. Goba je pogojno užitna, pred uživanjem jo je treba prekuhati. Vendar je pri uživanju potrebna previdnost, saj vsebuje strupeno snov flamutoksin, ki je lahko školjiv. Goba je sicer okusna, vendar naj je ne bi uživali v pretiranih količinah. Sicer pa to velja za vse užitne in pogojno užitne gobe, saj lahko prevelika količina, tudi npr. užitnega gobana, povzroči neprijetne prebavne težave.

Uhljevka je skledasta, na površini žametna.

Ker je gniloživka, se jo da dobro umetno gojiti. Še posebno cenjena je na Japonskem in Kitajskem, kjer jo imenujejo enoki ali enokitaki in ji pripisujejo precej zdravilnih lastnosti. Gojena je sicer na pogled popolnoma drugačna od naravne in je večina ljudi ne prepozna, saj si nista prav nič podobni. Trenutno raste tudi dvojnica zimske panjevke, prožna panjevka (Flammulina elastica), ki ju po videzu skoraj ne ločimo, razen pod mikroskopom. Verjetno je, da že dolgo nabiramo tudi prožne panjevke, pa nismo vedeli, da je druga vrsta, dokler nismo pod mikroskop dali zimske panjevke in ugotovili, da nabiramo napačno. To dokazuje, da imamo še veliko vrst, ki jih moramo pregledati in ugotoviti, ali so to, za kar jih zdaj določujemo, ali so morda katera druga, nova vrsta.

Želatinasto meso

Notranja površina uhljevke je gladka. 

Bezgova uhljevka (Auricularia auricula-judae) se prav tako trenutno pojavlja na deblih bezgov. Trosnjak je skledast, širok od 3 do 10 cm, pozneje postane zguban in z valovitim robom. Zunanja površina je rjavo rdečkasta z vijoličnim odtenkom in prekrita s finim sivkastim žametnim puhom. Notranja površina je gladka. Posamezni režnji gobe zrastejo od 3 do 10 cm v premeru. Vsa notranja stran trosnjaka je trosovnica, gladka in enake barve kot zunanja stran. Bet je zelo kratek ali pa ga sploh ni. Meso je rdečkasto rjavo, tanko, prožno, žilavo, želatinasto in tresoče. Posušeno se močno skrči, postane trdo in krušljivo, če gobo namočimo v vodo, se ponovno napne in postane takšna, kot bi jo pravkar našli. Nima izrazitega vonja in okusa, vendar je njena tekstura v mešanici gob precej prijetna, saj malo zahrusta. Goba je saprofit na mrtvem in razpadajočem lesu črnega bezga, tudi na vejah bezgov, ki odmirajo. Včasih jo najdemo tudi kot šibkega zajedavca na deblih še živečih bezgov; imam krasno nahajališče teh zanimivih gobic na živem ne preveč debelem bezgu. Goba je užitna, priljubljena na Daljnem vzhodu, predvsem na Kitajskem, kjer jo uporabljajo tudi v medicini.

Če ne poznate dobro nobene od teh vrst, jih pustite, kjer rastejo!