Tudi vlažnost je pomembna

Na dobro počutje v zaprtih prostorih vpliva več dejavnikov, med pomembnejšimi sta temperatura in vlažnost. Oboje je sicer do neke mere stvar okusa, nekateri imajo raje toplejše prostore, drugi se počutijo neudobno, če notranja temperatura preseže 20 stopinj Celzija. Enako velja za vlago.

A zdravniki so ugotovili, da je denimo za spanje optimalna temperatura med 16 in 19 stopinjami Celzija, najbolje 18,3. V drugih prostorih je priporočena temperatura, pri kateri organizem najbolje deluje, med 20 in 25 stopinjami Celzija. Vlažnost v prostoru naj bi bila ne glede na temperaturo med 30 in 50 odstotki. Morda o vlažnosti ne razmišljamo tako zelo kot o temperaturi, a je za zdravje in dobro počutje še kako pomembna. In tako kot si z različnimi napravami pomagamo do optimalne temperature, obstajajo tudi naprave, s katerimi dosežemo ravno pravšnjo vlažnost.

Da je prenizka, nam bodo sporočili suhi sinusi in razpokane ustnice, tudi dihanje je lahko oteženo. S časom, če ne dvignemo vlažnosti, se lahko začne izsuševati leseno pohištvo in tla, celo tako zelo, da na njih opazimo razpoke. A niti preveč vlage ni dobro. V tem primeru se lahko alergikom stanje nenadoma poslabša, v prostoru pa se pojavi plesen, ki še dodatno poslabša zdravstveno stanje ljudem, ki imajo težave z dihali in alergijami. Merilnik vlage lahko kupimo že za dobrih deset evrov, bolj zmogljivi stanejo več kot sto, povsem dovolj pa bo, če se bomo zanašali na počutje. Vlago v prostoru znižamo s pomočjo razvlažilcev, tudi klimatska naprava in radiatorji bodo pomagali, saj oboje zrak suši. Manjši električni razvlažilci, ki jih lahko prestavljamo iz prostora v prostor, so na voljo od dobrih sto evrov dalje, če je težava še v začetni fazi, jo lahko rešimo s posebnimi filtri, ki nase vežejo odvečno vlago. Zanje je treba običajno odšteti okrog deset evrov.



Tudi vlažilnikov zraka je na voljo več vrst in velikosti, zrak pa vlažijo tako, da vanj dovajajo paro, ki jo lahko po želji tudi odišavimo z nekaj kapljicami najljubšega eteričnega olja. Najmanjši, namizni, so na voljo že za okrog deset evrov, bolj zmogljivi stanejo dobrih sto in več. Dom lahko »navlažimo« tudi tako, da na štedilnik pristavimo velik lonec vode in pustimo, da nekaj časa vre, nepokrit, seveda. Namesto običajnega likalnika si omislimo parnega, po vroči prhi ali kopeli pa na stežaj odpremo vrata kopalnice, da bo para našla pot še v druge prostore. Našteti postopki sicer ne pridejo v poštev v vročem delu leta, saj bomo prostore tako le še dodatno segreli, zato poleti vlago povišamo enostavno tako, da v vsak prostor, na mizo, omarico ali kakšen drug višji kos pohištva, postavimo skledo vode.



Stopnja vlažnosti se bo tako dvignila nekoliko počasneje, a spremembo počutja bomo kljub temu kmalu opazili. Enak učinek bomo dobili, če bomo v zaprtem prostoru sušili perilo, tudi več lončnic bo pripomoglo k ne le bolj vlažnemu, ampak tudi čistejšemu zraku. Najboljša izbira so zelenčice oziroma kosmuljke, krasule, areka oziroma bambusove palme, navadni bršljan, fikus in spatifil.