VROČINA
Tudi živalim prija kopel
Vročina nanje različno stresno vpliva in lahko povzroči večjo občutljivost organizma.
Odpri galerijo
Psi se radi ohladijo. FOTO: Awalby/Getty Images
Smo v primežu že tretjega vročinskega vala, ta je v zadnjem julijskem tednu zajel osrednji in južni Balkan in prinesel temperature zraka med 35 in 40 °C. Vročina različno stresno vpliva tudi na domače živali. Pri kravah vročinski stres povzroči, da zmanjšajo uživanje krme in povečajo pitje vode. Vročinski stres povzroči večjo občutljivost organizma, pogosteje se pojavljajo somatske celice in mastitis, zmanjša se reprodukcija, zmanjšana je prireja mleka, nižja je vsebnost beljakovin v mleku in drugo.
V poletni vročini krave odklanjajo seno, saj se pri presnovi sprošča energija, ki jih še dodatno ogreva. Zato raje uživajo koruzno silažo, močno krmo ali zeleno krmo. Kravam je treba omogočiti izpust v senco ali vsaj nočni izpust ter tudi nočno in zgodnjejutranjo pašo. Za visoko proizvodne krave stroka priporoča tudi prhanje s hladno vodo ali vsaj navlaženje s krpo, saj se s sušenjem dlake porablja telesna toplota.
Udomačeni prašiči prav tako nimajo radi prevelikih temperaturnih nihanj in nanje stresno reagirajo. Nimajo žlez znojnic in slabo oddajajo telesno toploto. V takih razmerah je zanje zelo ugoden izpust z vodno kopeljo, kjer se okopajo in rijejo ter poležavajo v blatu in s tem ohlajajo telo. Blato, ki ostane na koži, s sušenjem telo tudi ohlaja, obenem je izolacija pred toploto iz okolja ter zaščita pred piki insektov.
Pri kokoših se vročina najbolj odraža na zmanjšani nesnosti. Pri reji na prostem jim je treba omogočiti peščene kopeli in večkrat na dan svežo pitno vodo.
V Sloveniji smo v samem evropskem vrhu po številu pasjih ljubljenčkov. V državi je registriranih že blizu četrt milijona psov, v zadnjih petnajstih letih se je število podvojilo. Skrb za psa pa zahteva tudi veščine in znanja, tudi kako mu pomagati v izredni vročini. Za vzdrževanje ustrezne telesne temperature psi v vročini iščejo senco, iztegnejo jezik daleč iz gobca in pospešeno dihajo, kar jim omogoča izhlapevanje vode iz pljuč in jezika ter ohlajanje telesa. Psi imajo žleze znojnice le na šapah.
V vročih dneh je pomembno, da skrbimo za njihovo ustrezno prehrano, hranimo jih zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko se ohladi. Količinsko obroke zmanjšamo, da preveč ne obremenjujemo prebavnega sistema. Prav tako je smiselno vse fizične aktivnosti izvajati v hladnejšem delu dneva. Če pes uživa v kopanju, mu to ponudimo. Nikakor ga ne puščajte v avtomobilu, če je zunaj 34 °C, lahko temperatura v vozilu v eni uri naraste na več kot 50 °C!
Pred tretjim vročinskim valom smo v Sloveniji beležili predvsem kmetijsko sušo oziroma sušo v površinskem sloju tal, ki je bila na zahodu in severu zmerna, na severovzhodu pa izrazita. Na jugozahodu smo beležili tudi zmerno sušo podzemnih voda. Sledilo je kratkotrajno obdobje spremenljivega vremena s posameznimi plohami in nevihtami, padavine so bile najbolj obilne v regijah ob alpsko-dinarski pregradi. Konec julija spet prinaša temperature zraka večinoma nad 30 °C, tako da se bodo sušne razmere spet poslabševale. Vročina spet sproža visoko izhlapevanje in sušenje površinskega sloja tal.
Kako intenzivne so sušne razmere, merimo z določenimi kazalniki. V grobem sušo delimo na tri vrste: meteorološko, kmetijsko, hidrološko sušo – sušo površinskih in podzemnih voda. Osnovni vzrok je vedno v pomanjkanju padavin (primanjkljaju glede na dolgoletno povprečje – meteorološka suša), ki se sčasoma odrazi v suhih tleh (kmetijska suša) in pozneje tudi v znižanju vodostajev površinskih in podzemnih voda (hidrološka suša).
Vsako od treh vrst spremljamo s posebnim kazalnikom, ki jih eksperti Arsa v obliki biltena Sušomer vsak teden ob četrtkih objavljajo na spletnih straneh:
https://meteo.arso.gov.si/.../agromet/bulletin/drought/sl/.
Vrste suše, njim prirejen kazalnik in tudi grafična ikona za oznako vrste suše na zemljevidu so novost v slovenskem prostoru: semaforizirani zemljevidi Slovenije za izbrano vrsto suše na podlagi barvne lestvice prikazujejo ugotovljeno (trenutno) stopnjo suše in pričakovan trend v razvoju suše za prihodnji teden. Informacije so na osnovni strani združene tudi na zbirnem zemljevidu, kjer je označena najvišja ugotovljena stopnja suše z ustrezno ikono. Stopnja suše se pogosto označi po tem, kako pogosto so se v preteklosti podobne razmere že pojavile.
Vročinski stres zmanjša prirejo mleka. FOTO: Thor767/Getty Images
V poletni vročini krave odklanjajo seno, saj se pri presnovi sprošča energija, ki jih še dodatno ogreva. Zato raje uživajo koruzno silažo, močno krmo ali zeleno krmo. Kravam je treba omogočiti izpust v senco ali vsaj nočni izpust ter tudi nočno in zgodnjejutranjo pašo. Za visoko proizvodne krave stroka priporoča tudi prhanje s hladno vodo ali vsaj navlaženje s krpo, saj se s sušenjem dlake porablja telesna toplota.
Udomačeni prašiči prav tako nimajo radi prevelikih temperaturnih nihanj in nanje stresno reagirajo. Nimajo žlez znojnic in slabo oddajajo telesno toploto. V takih razmerah je zanje zelo ugoden izpust z vodno kopeljo, kjer se okopajo in rijejo ter poležavajo v blatu in s tem ohlajajo telo. Blato, ki ostane na koži, s sušenjem telo tudi ohlaja, obenem je izolacija pred toploto iz okolja ter zaščita pred piki insektov.
Pri kokoših se vročina najbolj odraža na zmanjšani nesnosti. Pri reji na prostem jim je treba omogočiti peščene kopeli in večkrat na dan svežo pitno vodo.
Po pasje z vročino
V Sloveniji smo v samem evropskem vrhu po številu pasjih ljubljenčkov. V državi je registriranih že blizu četrt milijona psov, v zadnjih petnajstih letih se je število podvojilo. Skrb za psa pa zahteva tudi veščine in znanja, tudi kako mu pomagati v izredni vročini. Za vzdrževanje ustrezne telesne temperature psi v vročini iščejo senco, iztegnejo jezik daleč iz gobca in pospešeno dihajo, kar jim omogoča izhlapevanje vode iz pljuč in jezika ter ohlajanje telesa. Psi imajo žleze znojnice le na šapah.
Stopnja suše se pogosto označi po tem, kako pogosto so se v preteklosti podobne razmere že pojavile.
V vročih dneh je pomembno, da skrbimo za njihovo ustrezno prehrano, hranimo jih zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko se ohladi. Količinsko obroke zmanjšamo, da preveč ne obremenjujemo prebavnega sistema. Prav tako je smiselno vse fizične aktivnosti izvajati v hladnejšem delu dneva. Če pes uživa v kopanju, mu to ponudimo. Nikakor ga ne puščajte v avtomobilu, če je zunaj 34 °C, lahko temperatura v vozilu v eni uri naraste na več kot 50 °C!
Sušomerjev semafor
Pred tretjim vročinskim valom smo v Sloveniji beležili predvsem kmetijsko sušo oziroma sušo v površinskem sloju tal, ki je bila na zahodu in severu zmerna, na severovzhodu pa izrazita. Na jugozahodu smo beležili tudi zmerno sušo podzemnih voda. Sledilo je kratkotrajno obdobje spremenljivega vremena s posameznimi plohami in nevihtami, padavine so bile najbolj obilne v regijah ob alpsko-dinarski pregradi. Konec julija spet prinaša temperature zraka večinoma nad 30 °C, tako da se bodo sušne razmere spet poslabševale. Vročina spet sproža visoko izhlapevanje in sušenje površinskega sloja tal.
Kako intenzivne so sušne razmere, merimo z določenimi kazalniki. V grobem sušo delimo na tri vrste: meteorološko, kmetijsko, hidrološko sušo – sušo površinskih in podzemnih voda. Osnovni vzrok je vedno v pomanjkanju padavin (primanjkljaju glede na dolgoletno povprečje – meteorološka suša), ki se sčasoma odrazi v suhih tleh (kmetijska suša) in pozneje tudi v znižanju vodostajev površinskih in podzemnih voda (hidrološka suša).
Prašiči nimajo žlez znojnic in slabo oddajajo telesno toploto.
Vsako od treh vrst spremljamo s posebnim kazalnikom, ki jih eksperti Arsa v obliki biltena Sušomer vsak teden ob četrtkih objavljajo na spletnih straneh:
https://meteo.arso.gov.si/.../agromet/bulletin/drought/sl/.
Vrste suše, njim prirejen kazalnik in tudi grafična ikona za oznako vrste suše na zemljevidu so novost v slovenskem prostoru: semaforizirani zemljevidi Slovenije za izbrano vrsto suše na podlagi barvne lestvice prikazujejo ugotovljeno (trenutno) stopnjo suše in pričakovan trend v razvoju suše za prihodnji teden. Informacije so na osnovni strani združene tudi na zbirnem zemljevidu, kjer je označena najvišja ugotovljena stopnja suše z ustrezno ikono. Stopnja suše se pogosto označi po tem, kako pogosto so se v preteklosti podobne razmere že pojavile.
