Tveganje za poškodbe in smrt je pri vožnji z motorjem neprimerljivo večje
Vožnja z motorjem prinaša veliko užitkov, a hkrati je tveganje za poškodbe in smrt za kar 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Še posebno so motoristi izpostavljeni nesrečam v poletnih mesecih, ko jih je največ na cesti. Vožnja z motorjem je tako rekoč popolnoma drugačna od vožnje z avtomobilom. Že v osnovi je jasno, da gre za vožnjo na dveh kolesih in da je motorist pri vsakem padcu ali nesreči manj zavarovan kot potniki v avtomobilu.
Bistvene razlike so tudi v motivu vožnje. Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) motoristi vozijo najpogosteje v prostem času, za zabavo, zaradi občutka svobode, druženja s prijatelji pa tudi zaradi preizkušanja lastnih meja. Pri vožnji z avtomobilom je takšnih motivov veliko manj, večinoma le v primeru res vrhunskih ali športnih modelov, sicer pa avtomobil uporabljamo iz racionalnih motivov, kot so prevoz v službo, po opravkih ali vožnja na oddih. V teh analizah je sicer nekaj posploševanja, saj so motoristi precej različni. Med njimi so tudi takšni, ki motor uporabljajo za vsakodnevne opravke, prav tako se med seboj razlikujejo tisti, ki se vozijo zaradi užitka: nekateri se peljejo povsem lahkotno, drugi hočejo občutiti vso moč svojega motocikla.
Vožnja v skupini
Po podatkih AVP so pri nas najpogosteje med udeleženimi v prometnih nesrečah, v katerih utrpijo težke posledice, motoristi s športnimi motorji, ki so pogosto tudi sami povzročitelji nesreč. Športni motorji omogočajo večje hitrosti in užitek ob tveganju, vendar se morajo vozniki zavedati, da je vsako tveganje v prometu lahko usodno (hitra vožnja, polaganje ovinkov, tekmovanje …).
Nemalokrat se motoristi družijo v večjih skupinah. Takšno druženje ima lahko dva učinka, saj so strokovnjaki zaznali, da se tako celo zmanjša tveganje za nevarno vožnjo, a najdejo se tudi skupine, v katerih začnejo drug drugega spodbujati k tekmovanju, s tem pa tudi k bolj nevarni vožnji. Zato imajo pomembno vlogo motoklubi, da svoje člane spodbujajo k odgovorni in varni vožnji.
Kdaj poškodovancu sneti čelado
Kritično vprašanje je, kaj storiti s čelado, ko se zgodi prometna nesreča, zlasti kako naj ravnajo ljudje, ki prvi pridejo na pomoč poškodovancu, a nimajo ustreznega zdravniškega znanja. Strokovnjaki poudarjajo, da motoristu snamemo čelado samo v primeru, da pride do zastoja dihanja in je nujno oživljanje. Sicer pa je bolje počakati na reševalce, ki znajo ustrezno sneti čelado s poškodovanega motorista. Če to počnemo nepravilno, lahko povzročimo še dodatne poškodbe vratne hrbtenice. Če pa ugotovimo, da moramo čelado nemudoma sneti, je priporočljivo, da to storita dva; eden naj drži poškodovančevo glavo in vrat, da med snemanjem ni večjih premikov vratne hrbtenice, drugi pa naj previdno sname čelado.
Čelado je treba pripeti
Ob padcu se lahko poškoduje celotno motoristovo telo. Po raziskavah nemških strokovnjakov je največje tveganje za poškodbo kolena, in sicer kar 40-odstotno. Sledijo dlani z 22 odstotki, zatem komolci in boki z 21 odstotki, za poškodbo stopal in gležnjev velja 19 odstotkov možnosti, verjetnost poškodbe trupa je 16,5-odstotna, poškodbe rame in nadlakti pa 15-odstotna. Najmanj je verjetnosti za poškodbe vratu (8,5 odstotka) in hrbtenice (8 odstotkov).
Zato je pomembno, da motorist poleg zakonsko predpisane zaščitne čelade uporablja tudi drugo certificirano motoristično zaščitno opremo, jakno, hlače, škornje in rokavice. S pravilno izbrano in pripeto čelado se ob prometni nesreči verjetnost poškodbe glave zmanjša za kar 70 odstotkov in verjetnost smrtnosti za 40 odstotkov. Pri čeladi je bistvena izbira prave velikosti, saj ne sme biti niti premajhna niti prevelika. Motorist si nikoli ne sme pozabiti čelade pripeti, sicer so posledice padca lahko usodne. Po statističnih podatkih so si motoristi brez pripete čelade petkrat pogosteje poškodovali glavo kot tisti s pripeto.
V poletnih mesecih je največ motoristov na cesti zaradi toplejšega vremena, a ravno visoke temperature lahko vplivajo na zbranost in utrujenost. Eden od ukrepov so zračna motoristična oblačila, v pomoč pa so tudi posebni hladilni brezrokavniki. Sicer je priporočljivo oblačenje po sistemu čebule z nošenjem funkcionalnega perila ter vmesnega in zunanjega sloja. Sloje prilagodimo vremenskim razmeram. Sodobna motoristična oblačila zagotavljajo tako zaščito pred dežjem kot možnost zračenja.
Nasveti za večjo varnost motoristov
• Pred vsako vožnjo preverite tehnično brezhibnost motorja in pnevmatik.
• Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola in drugih drog.
• Vedno uporabljajte zaščitno čelado in drugo opremo, kot so ščitniki, jakna, rokavice (tudi pri vožnji z mopedom do 25 km/h).
• Hitrost prilagodite razmeram na cesti, saj se z večjo hitrostjo povečuje verjetnost padca, prav tako se podaljša zavorna pot.
• Vedno vozite s prižganimi lučmi ter si nadenite odsevni telovnik, da boste bolje vidni in prej opazni.
• Posebno pozorni bodite na vozila, ki zavijajo, da vas ne spregledajo, ter na tovorna vozila, da se ne znajdete v voznikovem nevidnem polju.
• Pri zavijanju in vožnji skozi ovinke bodite pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkate vmesne črte (polovice vozišča).
• Raje kot sami se odpravite na pot v družbi več motoristov, da boste bolj opazni in da skrbite drug za drugega, nikakor pa ne tekmujte med seboj.
• Bodite pozorni na razne neravnine, pesek ali mokro spolzko cestišče in zmanjšajte hitrost.
• Preizkušanje motorja in lastnih sposobnosti izvajajte raje na kakšnem varnem poligonu, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive.
Vir: AVP
Paziti moramo vsi
Prometna varnost je odvisna od vseh udeležencev v prometu. Motoristi morajo dobro poznati svoje sposobnosti in zmožnosti motorja, prav tako morajo vozniki osebnih avtomobilov in tovornih vozil imeti v mislih, da je poletje čas, ko je na cesti največ motoristov.
Tako morajo vozniki v avtomobilih pričakovati, da lahko na motorista naletijo v vseh smereh, predvsem je nujna pozornost na mrtvi kot. Enako pa morajo motoristi predvidevati, da jih morda vozniki avtomobilov (sploh starejši) ne vidijo, in temu prilagoditi vožnjo.
