Učenje doma tudi za kužke
V času prepovedi druženja, ko izobraževanje poteka po spletu, niti v pasjih šolah ni pouka.
Odpri galerijo
To pa ni dobro za tiste lastnike, ki imajo prav zdaj, v tem čudnem obdobju, mladičke, ki jih je treba vzgajati od prvega dne, ko zaživijo v novi družini. Saj ne da bi bile vaje same po sebi tako zelo pomembne za sobivanje s psom, ampak z nečim je treba začeti, in prav s šolanjem se človek s svojim psom najbolj poveže. Kako se torej lotimo učenja sami doma, ko imamo na voljo samo navodila brez inštruktorjevega prikaza?
V roki držimo par slastnih priboljškov, jih pokažemo mladičku, nato stegnjeno roko dvignemo v višino ramen in čakamo. Kuža najprej s pogledom sledi hrani in upa, da bo dobil vsaj en grižljaj, a ker se to ne zgodi, nas vprašujoče pogleda.
V tem trenutku kliknemo (če nimate klikerja, ga nadomestite z vedno isto kratko besedo: 'ja' ali 'to') in dobi prvega. Postopek ponovimo z vsemi majhnimi nagradami, pri čemer izgovorimo besedo 'glej' takoj, ko nas pogleda v oči. Tej besedi inštruktorji rečemo pozornostno povelje in jo bomo ves čas šolanja uporabljali za pridobitev kužkovega pogleda.
Mladičku pokažemo priboljšek; dokler še ne obvlada vaje glej, njegovo pozornost dobimo z obljubljeno nagrado. Kuža se začne takoj zanimati za nas, mi pa se popolnoma umirimo v stoječem položaju. Morda bo malo poskakoval in prosjačil, ampak če bomo roki držali ob sebi na prsih ali za hrbtom, hrane ne bo poskušal doseči in bo enostavno sedel pred nas ter čakal. Spet bomo izkoristili njegovo naravno vedenje in ga za sedenje nagradili (klik ali 'ja' in priboljšek) ter mu pri enem od ponavljanj povedali, da se ta vaja imenuje sedi.
Sedečemu psu v priprti dlani (kot v zvitku) ponudimo posladek in roko pomaknemo naravnost proti tlom. Kužku hrana diši, zato ji sledi in pri tem večina psov leže. Klik, nagrada, po par ponovitvah pa dodamo še besedo 'lezi' ali 'prostor'. Pri tistih, ki dvignejo zadnji del telesa, ko se pripognejo k hrani, si pomagamo tako, da pridržimo drugo roko v vodoravnem položaju tako nizko, da mora spustiti celo telo, da doseže priboljšek.
Tako smo poimenovali vajo, s katero psa učimo samonadzora med pripravljanjem hrane; kuža mirno počaka, da dobi svojo posodo na tla. Tega ga je modro naučiti že zato, da nam zaradi neučakanosti ne zbije skledice iz rok, pa tudi zato, da sam ugotovi, da so naši odzivi odvisni od njegovega vedenja.
Nekateri to dojamejo v treh minutah, drugi potrebujejo nekaj več časa, vsi pa so se sposobni obvladovati, če smo dosledni. Vajo začnemo s tem, da psičku pokažemo hrano v posodi in jo dvignemo. Ko se začne truditi, da bi prišel do nje, najprej počakamo, da se umiri, nato počasi spuščamo skledico proti tlom. Vsakič ko kuža plane proti hrani, posodo dvignemo, če mirno čaka, pa spet spuščamo. Ko obmiruje do trenutka, ko je hrana na tleh, rečemo 'izvoli' in mu jo dovolimo pojesti.
*Mira Bizjan je inštruktorica v šoli Švrk, Ljubljana, telefon: 041-734-995, FB: Šola Švrk
Učenje fokusa
V roki držimo par slastnih priboljškov, jih pokažemo mladičku, nato stegnjeno roko dvignemo v višino ramen in čakamo. Kuža najprej s pogledom sledi hrani in upa, da bo dobil vsaj en grižljaj, a ker se to ne zgodi, nas vprašujoče pogleda.
Vadišča so zaradi prepovedi zbiranja in gibanja prazna, a tudi brez inštruktorjevega prikaza je mladiča mogoče naučiti nekaj osnovnih vaj.
V tem trenutku kliknemo (če nimate klikerja, ga nadomestite z vedno isto kratko besedo: 'ja' ali 'to') in dobi prvega. Postopek ponovimo z vsemi majhnimi nagradami, pri čemer izgovorimo besedo 'glej' takoj, ko nas pogleda v oči. Tej besedi inštruktorji rečemo pozornostno povelje in jo bomo ves čas šolanja uporabljali za pridobitev kužkovega pogleda.
Sedi
Mladičku pokažemo priboljšek; dokler še ne obvlada vaje glej, njegovo pozornost dobimo z obljubljeno nagrado. Kuža se začne takoj zanimati za nas, mi pa se popolnoma umirimo v stoječem položaju. Morda bo malo poskakoval in prosjačil, ampak če bomo roki držali ob sebi na prsih ali za hrbtom, hrane ne bo poskušal doseči in bo enostavno sedel pred nas ter čakal. Spet bomo izkoristili njegovo naravno vedenje in ga za sedenje nagradili (klik ali 'ja' in priboljšek) ter mu pri enem od ponavljanj povedali, da se ta vaja imenuje sedi.
Lezi ali prostor
Sedečemu psu v priprti dlani (kot v zvitku) ponudimo posladek in roko pomaknemo naravnost proti tlom. Kužku hrana diši, zato ji sledi in pri tem večina psov leže. Klik, nagrada, po par ponovitvah pa dodamo še besedo 'lezi' ali 'prostor'. Pri tistih, ki dvignejo zadnji del telesa, ko se pripognejo k hrani, si pomagamo tako, da pridržimo drugo roko v vodoravnem položaju tako nizko, da mora spustiti celo telo, da doseže priboljšek.
Skledica
Tako smo poimenovali vajo, s katero psa učimo samonadzora med pripravljanjem hrane; kuža mirno počaka, da dobi svojo posodo na tla. Tega ga je modro naučiti že zato, da nam zaradi neučakanosti ne zbije skledice iz rok, pa tudi zato, da sam ugotovi, da so naši odzivi odvisni od njegovega vedenja.
Ker ne vemo, kdaj bomo lahko spet šolali mladičke v tečaju, se potrudite po navodilih naučiti vsaj kakšno vajo sami doma. Ko kuža enkrat z veseljem sodeluje z lastnikom, ga lahko brez težav nauči tudi vse tisto, kar jima bo polepšalo življenje: pridi sem, pojdi na prostor in mi daj nekaj časa mir, greva na sprehod, potem pa še na kavico, kjer boš mirno čakal, da poklepetam s prijateljem, pusti ta robček na tleh, greva lepo počasi naprej itd.
Nekateri to dojamejo v treh minutah, drugi potrebujejo nekaj več časa, vsi pa so se sposobni obvladovati, če smo dosledni. Vajo začnemo s tem, da psičku pokažemo hrano v posodi in jo dvignemo. Ko se začne truditi, da bi prišel do nje, najprej počakamo, da se umiri, nato počasi spuščamo skledico proti tlom. Vsakič ko kuža plane proti hrani, posodo dvignemo, če mirno čaka, pa spet spuščamo. Ko obmiruje do trenutka, ko je hrana na tleh, rečemo 'izvoli' in mu jo dovolimo pojesti.
*Mira Bizjan je inštruktorica v šoli Švrk, Ljubljana, telefon: 041-734-995, FB: Šola Švrk