Uničujoča plesen na delu

V tem tisočletju je bil letošnji maj drugi najhladnejši, nekoliko hladnejši od maja 2004. Negativni odklon je bil največji v severnih dveh tretjinah Slovenije, kjer je znašal od –2,8 do –2,0 °C, nekoliko manjši pa je bil na jugu, kjer je dosegal vrednosti med –1,0 in 2,1 °C. Padavin je bilo zelo veliko, ponekod izjemno veliko. Kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 uvršča maj 2021 na prvo mesto vsaj od leta 1950. Najbolj namočen je bil alpski del države.
 

Cvetni prah v zraku

Topli dnevi nas vabijo v naravo, žal pa veselje mnogih manjšajo alergije na cvetni prah. Seneni nahod ali alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice, ki je posledica preobčutljivosti za alergen, za mnoge v tem času cvetni prah. Letošnja pomlad je vremensko muhasta, posamezne plohe sicer le kratkotrajno znižajo obremenitev zraka s cvetnim prahom. Po podatkih biovremenske napovedi je v nižinah obremenitev s cvetnim prahom trav visoka, ob dnevih s pogostejšimi padavinami se zniža. Poleg trav na travnikih cvetijo tudi trpotec, liguster, kislica in bezeg.

V Primorju je obremenitev s cvetnim prahom trav srednje visoka do občasno visoka, še posebno s cvetnim prahom oljke, količina tega bo še naraščala. Biometeorološka napoved vključuje tudi nekaj drugih zanimivih informacij. Na primer za žive meje pogosto uporabljamo liguster (kalino), alergen tega pa je soroden oljčnemu, zato lahko pride do navzkrižnih reakcij. Zrna cvetnega prahu trav lahko ob prvih kapljah dežja počijo, sprostijo se alergeni, ki so pritrjeni na manjše delce, z dihanjem lahko prodrejo v pljuča.
 

Uničevalec rastlin

Toplota in pogoste padavine so bile marsikje ugodne za širjenje okužb s plesnimi. Pri uničujočih plesnih govorimo o velikem rodu Phytophthora (fitoftora). Ime izhaja iz grških besed phytón (rastlina) in phthorá (uničevalec), to je uničevalec rastlin. Krompirjeva plesen je nevarna bolezen, ki se širi v hladnem in deževnem vremenu.

Povzroča jo gliva Phytophthora infestans. Poleg krompirja okužuje še druge vrste iz družine razhudnikovk, kot sta paradižnik in jajčevec, okužba lahko povzroči propad celotnih nasadov krompirja v le nekaj dneh. V preteklosti je imela bolezen velik socialno-ekonomski vpliv in sprožila pojav velike irske lakote med letoma 1845–52. Iz Amerike se je razširila po vsej Evropi s pošiljko okuženega semenskega krompirja, najbolj pa je prizadela Irsko, kjer so pridelovali bolj ali manj eno samo sorto in se je velik del revnega prebivalstva prehranjeval pretežno z njim. Tam je krompirjeva plesen povzročila kar milijon smrtnih žrtev zaradi lakote, milijon ljudi pa se je izselilo. Tudi med drugo svetovno vojno je bolezen izstradala 700.000 ljudi.

Krompirjeva plesen se razmnožuje na dva načina, in sicer spolno, kar je manj pogosto, in nespolno. Slednje omogoča hitro širjenje, začne se z okužbo gostiteljske rastline s trosovniki ali zoosporami, ki jih vsebuje trosovnik. Kadar so listi mokri ali je zračna vlaga zelo visoka in je temperatura od 18 do 24 ˚C, trosovnik požene klično hifo v notranjost lista in pri tem nastane zgolj ena pega. V primeru hladnejšega, deževnega vremena (od 8 do 18 ˚C) se iz trosovnika sprosti več zoospor, ki klijejo in tako ustvarijo več okužbe, to je peg.



To je razlog, da se v takšnih razmerah bolezen širi zelo hitro. Inkubacija, čas od okužbe do vidnih znakov bolezni, traja pri temperaturi od 18 do 22 °C od tri do pet dni in na pegah spet nastajajo novi trosovniki, ki so vir nadaljnjih okužb. Ti se z okuženih nadzemnih delov prenašajo s pomočjo vetra, ob padavinah pa se sperejo tudi v tla in povzročijo okužbe na gomoljih.
 

Pomen kolobarja

Zaradi ugodnih razmer za pojav fitoftore svetovalne službe za varstvo rastlin priporočajo, da pregledujete nasade krompirja in jih poškropite. Na površinah, kjer vrste še niso sklenjene, je mogoče uporabiti kontaktne pripravke, medtem ko na površinah, kjer so vrste tik pred sklenitvijo ali so že sklenjene, priporočajo uporabo polsistemičnih ali sistemičnih pripravkov. Obenem je smiselno za sajenje uporabljati certificiran, neokužen semenski krompir. Drugi nasvet je, da je treba skrbeti za pester kolobar, pri čemer gostiteljskih rastlin ne sadimo na isto mesto vsaj tri leta, še bolje pet.



Širok kolobar zmanjša možnost širjenja bolezni z oosporami. Manjša gostota rastlin poveča zračnost nasada in zmanjša možnost okužbe. Pri zmanjševanju okužb na gomoljih je pomembno, da krompir dovolj visoko osujemo, da preprečimo prodiranje bolezni skozi tla.