Uporabite zastirko za lažje vrtnarjenje
Zastirka je material, s katerim na obdelovalnih površinah prekrijemo prst, da bi ta lažje zadrževala vlago, uravnavala temperaturo, hkrati preprečuje rast plevela in erozijo zemlje.
Obstaja več vrst zastirk, le prava in pravilno položena bo olajšala vrtnarjenje, zagotavljala lepše in bolj zdrave rastline ter obilnejši pridelek. Zato je dobro slediti preprostim napotkom, ki prinašajo najboljši rezultat.
Primerna količina
Organske, naravne zastirke se sčasoma razkrojijo in prsti zagotavljajo dodatna hranila. Med takšne spadajo listje, slama, lubje, pokošena trava, sekanci, kompost in celo časopisni papir. Na drugi strani so zastirke iz umetnih materialov, denimo plastične folije ali tekstilne zastirke. Te je treba, ko dotrajajo, odstraniti. Primerne so zlasti za rastline, ki za rast potrebujejo toplo prst, saj dobro zadržujejo toploto.
Pri polaganju zastirk iz naravnih materialov je ključna prava količina. Ne glede na to, kakšno boste za svoj vrt izbrali, njena debelina naj znaša vsaj od tri do štiri centimetre. Tako bo lahko zadržala dovolj vode in preprečila rast plevela.
Pomemben je čas
V zastirko iz komposta lahko sejete semena, zastirke bolj grobe in debelejše teksture (slama, seno, listje) so primerne za zaščito sadik. Pri polaganju teh je ključen pravi čas. Naravno zastirko lahko okoli rastlin, ki uspevajo v hladnejši prsti, denimo kapusnic, brokolija, cvetače in sadik solate, položite takoj, ko v zemljo posadite rastline. Od stebel naj bo odmaknjena pol centimetra, da bi se korenine lepše razvijale.
Material za zastirko lahko kupite. V vrtnarijah so denimo na voljo lubje, slama, sekanci, storži. A če je vaš vrt bogat z drevesi, jeseni pograbite listje, ga zaščitite pred vetrom in z njim spomladi pred sušo, vročino ter plevelom zavarujte posevke. Za zastirko je uporabna še pokošena in posušena trava, vendar le, če do košnje ne razvije semen. V nasprotnem primeru bo vaš vrt hitro poln plevela.
Pri plodovkah, kot so paprike, paradižniki, tudi kumare in bučke, ki obožujejo toplejšo zemljo, počakajte, da se ta znatneje segreje, in zastirko položite pozneje, denimo junija, julija. Bodite previdni, da pri nameščanju ne poškodujete rastlin.
Visoke temperature
Pogled na s kamenčki prekrito zemljo okrasnih gredic je privlačen, vendar pozor: kamenje lahko naredi več škode kot koristi. Zemlja pod njim se namreč hitro segreje, korenine rastlin so zato izpostavljene previsokim temperaturam in suši.
Pri plodovkah, ki obožujejo toplejšo zemljo, zastirko namestite pozneje, da se prst dobro segreje.
Kamenje kot zastirka zlasti ni priporočljivo okoli rastlin, ki uspevajo v kisli prsti, denimo rododendrona, azaleje, hortenzije, saj pod vplivom takšne obloge zemlja postane alkalna. Za omenjene je boljša zastirka iz lubja ali sekancev, so pa kamenčki primerni za kotičke, kjer na vrtu rastejo kaktusi.
Vulkansko zastiranje dreves, ko je zastirka iz izbranega materiala naložena visoko ob deblu in spominja na obliko vulkana, je sicer pogosto, vendar lahko za drevesa usodno, saj preprečuje dostop kisika in hranljivih snovi do korenin.
Naravne zastirke se sčasoma razkrojijo in prsti zagotavljajo dodatna hranila.
Prav tako se temperatura v zastirki pod vplivom vročega sonca močno dvigne in škoduje deblu. Drevesa zato zastirajte tako, da bo izbrani material nasut vsaj pet centimetrov stran od debla in okoli drevesa položen v enakomerni plasti. Zunanji rob zastirke naj se konča pod zunanjim obodom vej.
