POČIVALO
Uživaška viseča mreža
Viseča mreža je starodavno počivalo amazonskih plemen in mornarjev, ki so na zibajoči se ladji v njih mirno spali; navadno jo privežemo na dve drevesi.
Odpri galerijo
Udobna viseča mreža z nosilnim ogrodjem FOTO: Guliver/Getty Images
Ko pomislimo na poletne počitnice, nam najprej na misel pridejo kopanje v morju, poležavanje na soncu in počivanje v senci. Pri slednjem prav pride viseča mreža. Gre za starodavno počivalo, ležišče, ki ga še danes uporabljajo amazonska ljudstva. Prizori, kako sredi pragozda, kjer ptice in druga drevesna bitja vpijejo, kvikajo in pojejo svojo pesem, medtem ko se mati z otrokom lenobno pozibava v mreži, spleteni iz lian in pripeti med dvoje dreves, so že ikonični.
Viseča spalna mreža je bila nepogrešljiva za mornarje na dolgih plovbah. Poskusil sem in občutek je božanski. Medtem ko se ladja ziblje, mreža, pripeta na dve točki, visi s stropa in miruje. Tako se ognemo slabosti, ki je lahko na ladji neugodna in se je zlepa ne rešimo.
Kot rečeno so prve mreže pletli iz lian, močnega šibja, gozdnega srobota, pozneje pa iz vrvi, lanenih trakov in podobnega. Viseča spalna mreža je tudi velik kos platna, ki ga z vrvmi privežemo med dve drevesi.
Morda ima kdo še drugačno razlago, a v osnovi imamo tri tipe mrež. Najpogostejše so mreže, ki jih razvijemo in vpnemo v dveh točkah: med dvema drevesoma, na dve točki na stropu dnevne sobe, na dva stebra v podpalubju stare lesene barke.
V drugo kategorijo spadajo viseče mreže ali viseči stoli, ki imajo na vrhu kak poldrugi meter dolgo letev ali palico, pritrjeno v eni točki na vejo drevesa ali strop. Obesimo jih na močno vejo ali doma visijo s stropa.
Tretje imajo lastno ogrodje, na katero prav tako v vsaj dve točki vpnemo mrežo. Ta je morda najudobnejša, a tudi najdražja in najbolj nerodna, saj moramo v prtljažnik avtomobila poleg mreže, ki jo zvijemo in ne zavzame veliko prostora, zložiti še nosilno ogrodje. Stvar okusa in seveda (z)možnosti. A navadno take mreže postavimo na vrtu ali terasi in jih ne premikamo do jeseni.
Obstajajo mreže s predletvijo in brez nje. Če jo bomo vpeli med drevesi, bomo dobili za roko debel snop vrvi, ki jih moramo najprej raztegniti. Zato imajo pletene mreže običajno predletev z luknjami, skozi katere so napeljane vrvice. Tako je mreža razprta. Brez letev so običajno platnene mreže, ki so malce dražje in je platno običajno tudi oblikovano, da se lahko vanj udobno namestimo.
Če smo malce spretni in imamo doma vsaj osnovno orodje in nekaj veselja, pa si ogrodje za mrežo lahko tudi izdelamo. Potrebujemo kakšnih šest metrov konstrukcijskega lesa 60 x 80 mm, nekaj navadnih vijakov ter vijakov z ušesi, pritrdilno povezovalno okovje za les omenjene debeline ter okoli pet metrov zapenjalnih trakov, ki jih običajno uporabljamo za privezovanje tovora na prikolici oziroma na strešnem prtljažniku. Ključna je razdalja med dvema točkama, kamor bomo pripeli mrežo, ta naj bo vsaj štiri metre.
Najprej skiciramo načrt in narežemo les ter sestavimo osnovni okvir, nato pritrdimo povezovalne letve in jih povežemo z zapenjalnimi trakovi, ki jih lahko po potrebi tudi zategnemo. Izdelava je dokaj enostavna, ogrodje, četudi iz navadnega smrekovega lesa, ki ga zaščitimo z dvojnim premazom, nam bo služilo vrsto let. Cena materiala je od 100 do 150 evrov. Če poznamo koga na žagi, bo še polovico ceneje.
Preden se lotimo dela, skicirajmo načrt. FOTO: selbermachen.de
Viseča spalna mreža je bila nepogrešljiva za mornarje na dolgih plovbah. Poskusil sem in občutek je božanski. Medtem ko se ladja ziblje, mreža, pripeta na dve točki, visi s stropa in miruje. Tako se ognemo slabosti, ki je lahko na ladji neugodna in se je zlepa ne rešimo.
Kot rečeno so prve mreže pletli iz lian, močnega šibja, gozdnega srobota, pozneje pa iz vrvi, lanenih trakov in podobnega. Viseča spalna mreža je tudi velik kos platna, ki ga z vrvmi privežemo med dve drevesi.
Med dvema drevesoma
Morda ima kdo še drugačno razlago, a v osnovi imamo tri tipe mrež. Najpogostejše so mreže, ki jih razvijemo in vpnemo v dveh točkah: med dvema drevesoma, na dve točki na stropu dnevne sobe, na dva stebra v podpalubju stare lesene barke.
Prav pride tudi na jadrnici. FOTO: Guliver/Getty Images
V drugo kategorijo spadajo viseče mreže ali viseči stoli, ki imajo na vrhu kak poldrugi meter dolgo letev ali palico, pritrjeno v eni točki na vejo drevesa ali strop. Obesimo jih na močno vejo ali doma visijo s stropa.
Tretje imajo lastno ogrodje, na katero prav tako v vsaj dve točki vpnemo mrežo. Ta je morda najudobnejša, a tudi najdražja in najbolj nerodna, saj moramo v prtljažnik avtomobila poleg mreže, ki jo zvijemo in ne zavzame veliko prostora, zložiti še nosilno ogrodje. Stvar okusa in seveda (z)možnosti. A navadno take mreže postavimo na vrtu ali terasi in jih ne premikamo do jeseni.
Viseča spalna mreža je bila nepogrešljiva na dolgih plovbah.
Obstajajo mreže s predletvijo in brez nje. Če jo bomo vpeli med drevesi, bomo dobili za roko debel snop vrvi, ki jih moramo najprej raztegniti. Zato imajo pletene mreže običajno predletev z luknjami, skozi katere so napeljane vrvice. Tako je mreža razprta. Brez letev so običajno platnene mreže, ki so malce dražje in je platno običajno tudi oblikovano, da se lahko vanj udobno namestimo.
Ogrodje naredimo sami
Če smo malce spretni in imamo doma vsaj osnovno orodje in nekaj veselja, pa si ogrodje za mrežo lahko tudi izdelamo. Potrebujemo kakšnih šest metrov konstrukcijskega lesa 60 x 80 mm, nekaj navadnih vijakov ter vijakov z ušesi, pritrdilno povezovalno okovje za les omenjene debeline ter okoli pet metrov zapenjalnih trakov, ki jih običajno uporabljamo za privezovanje tovora na prikolici oziroma na strešnem prtljažniku. Ključna je razdalja med dvema točkama, kamor bomo pripeli mrežo, ta naj bo vsaj štiri metre.
Poleg mreže kupimo še 10 metrov vrvi, tako jo bomo v kampu laže privezali med drevesi.
Najprej skiciramo načrt in narežemo les ter sestavimo osnovni okvir, nato pritrdimo povezovalne letve in jih povežemo z zapenjalnimi trakovi, ki jih lahko po potrebi tudi zategnemo. Izdelava je dokaj enostavna, ogrodje, četudi iz navadnega smrekovega lesa, ki ga zaščitimo z dvojnim premazom, nam bo služilo vrsto let. Cena materiala je od 100 do 150 evrov. Če poznamo koga na žagi, bo še polovico ceneje.
