V 18 dneh po antični Grčiji

Letošnji počitniški dnevi so bili za priljubljenega igralca Tadeja Piška vznemirljivi v pravem pomenu besede. Dvakratno, če smo natančnejši. Po dveh letih si je končno lahko spet privoščil daljši dopust, z Viljo sta ga preživela v Grčiji. Z avtom sta prepotovala ves srednji in južni del Grčije ter še Kreto. V osemnajstih zanimivih dneh sta obiskala večino antičnih znamenitosti, arheoloških najdišč, muzejev in uživala v čudovitih mestecih in kulinariki.

Tadej si je Grčijo ogledal že prej, pred leti, a kot gimnazijec je muzeje in muzejske parke doživljal povsem drugače. »Mislim, da bi se lahko vrnil še stokrat in bi vedno našel kaj novega. Človek se z leti spreminja in njegove želje in zanimanje z njim. Ko sem bil v Grčiji prvič, sem bil star 17 let, takrat so me bolj zanimale plaže. Ker sem velik zgodovinski navdušenec, sem tokrat šel pripravljen, ogromno sem prebral o zgodovini, geografiji, kulturi in si tako deželo ogledal z drugačnimi očmi,« pojasni.
Potovanje je bilo čarobno, brez nezgod in slabih izkušenj. »Seveda so me navdušile Atene z odličnim arheološkim muzejem, Pozejdonov tempelj v Sounionu, neturistične vasice v grških hribih, avtentične taverne v objemu gričev na Kreti … Ogledala sva si tudi Meteoro, Delfe, Epidaver, Mikene, Korint in druge največje znamenitosti. Skratka, bilo je nepozabno,« strne.
Tadej po navadi počitnikuje v glavni poletni sezoni, ker so takrat gledališča zaprta in si najlažje vzame čas. »Zimske, denimo, so že težja stvar, čeprav ni neizvedljivo,« pove. Ni ljubitelj plaž in poležavanja na njih in tudi v Grčiji je bilo sončenja bolj malo. »Rad grem na destinacije, ki ponujajo še kaj več. Obožujem gore in gorske koče, rad kampiram in sem v stiku z naravo. Poleti ni le morje, tudi v gorah je zelo lepo. Seveda pa se najraje vrnem v Belo krajino, kjer se počutim najbolje,« pove.
Ko je poletnega oddiha konec, kakšen vikend izkoristi za kratek pobeg na lepše. Kamor koli gre, pa je povsod aktiven. »Na morju denimo hodim, kolesarim in podobno, potem pa se za krono zvečer ohladim na nočnem kopanju.«
Ne dišijo mu enolična potovanja. »Zato grem vedno v lastni režiji, to je nekakšno pravilo. Najraje le z nahrbtnikom in Lonely Planetom,« razkrije. Že nekaj let ga zelo mika Peru in treking v Andih, sicer pa so mu kot Grčija v zelo lepem spominu ostala tudi vsa tri potovanja po Aziji.

»Prvič sem prepotoval Tajsko, potem pa sem se dvakrat vrnil v Indonezijo. Prvič sem si ogledal bolj znane destinacije, v drugo pa sem se podal po manj znanih krajih. Potovanja širijo duha, spoznavanje drugih kultur, verstev, načina življenja, mišljenja … vse to me fascinira. Pomembno je, da se zavedamo, da na svetu nismo sami in da znamo sprejemati tudi druge,« meni.
Na podeželju Tajske se mu je primerilo zanimivo srečanje. »Na avtobusni postaji me je ogovorila starejša domačinka. Povedala mi je, da je stara 85 let in da bi se rada naučila angleščine, in me prosila, ali bi se za vajo malo pogovarjal z njo. Res sva padla v debato. Razkrila mi je, da sta z možem lastnika nekoč elitnega turističnega naselja, ki zdaj zaradi njune starosti že petnajst let propada. Povabila me je, naj prenočim pri njiju v eni od propadajočih hišk. Tako sem brez pomisleka odšel z njo in v hiški, ki je že popolnoma izgubila nekdanji lesk, preživel tri dni kot njun gost. Tako sem izkusil izjemno tajsko gostoljubje, ki mi bo za vedno ostalo v lepem spominu.«