V boj proti ušem s pikapolonicami in koprivami

Prehranjujejo se z rastlinskim sokom, zato rastline izčrpavajo, poleg tega so prenašalke virusnih bolezni. Listne uši so drobne, dolge kvečjemu dva ali tri milimetre, a so pri izsesavanju življenjskih tekočin kljub temu izjemno učinkovite. Poznamo številne vrste, napol laično jih delimo na zelene, črne, rumene ali bele, vsem pa je skupno to, da jim življenjski krog, ki je precej zapleten, omogoča izjemno hitro razmnoževanje. Na leto se namreč zamenja več generacij, zimo pa zlahka preživijo v jajčecih, iz katerih se spomladi razvijejo samice brez kril, ki se razmnožujejo brezspolno. V odrasli dobri producirajo nekaj ličink vsak dan. Samicam brez kril sledijo krilate samice, ki se lahko preselijo na druge rastline in tako širijo svoj rod.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Pri listnih ušeh vsekakor velja upoštevati rek, da je bolje preprečiti kot zdraviti, zato nikar ne čakajmo, da se bodo pojavile v velikih količinah. To seveda ne pomeni, da bi morali preventivno škropiti vsevprek, temveč poskušajmo na vrtu ustvariti razmere, v katerih se uši ne bodo dobro počutile, kar se zgodi v sonaravnem vrtu, kjer so vsi organizmi kar se da uravnoteženi. V ta namen zasadimo številne rastline, za katere je znano, da odganjajo ušivo zalego. Najprej to velja za tri koristne cvetlice, o katerih smo že pisali, to so ognjič, kapucinka in tagetes oziroma žametnica, učinkovita pa so tudi mnoga zelišča, ki bi jih na vrtu tako ali tako gojili. To so zlasti šetraj, bazilika, sivka, meta, žajbelj, timijan in kumina, uši pa se izogibajo tudi česna in čebule ter redkvice in hrena. Vse navedene rastline je najbolje posaditi po vrtu kar povprek, med zelenjavo, saj bo tako njihov učinek največji. Pisan vrt pa bo tudi nadvse privlačen na pogled, ne nazadnje bo privabil tudi koristne žuželke. Zlasti se potrudimo, da pridejo pikapolonice, ki se hranijo z listnimi ušmi in veljajo za čistilce rastlin.

Navadna tenčicarica

Uspešne čistilke uši so tudi navadna tenčicarica, muhe trepetavke in strigalice, z njimi pa si izboljšajo jedilnik tudi ptice in žabe, če jih gostimo v vrtnem ribniku.

Med žuželkami pa se najdejo tudi take, ki so z ušmi zaveznice in živijo v svojevrstnem sožitju. Mravlje se namreč hranijo z medeno roso ali mano, ki jo izločajo uši.

Zasadimo tudi rastline, iz katerih v primeru napada uši pripravimo škropiva, praksa kaže, da so najbolj učinkovite kopriva, pelin, meta in navadni vratič. Omenjene rastline lahko uporabimo tudi kot zastirko okoli ogroženih rastlin. Pripravek naredimo zelo preprosto, 1 kilogram razrezanih kopriv, ki jim lahko dodamo tudi druge naštete rastline, prelijemo z 10 litri vode in pustimo stati 24 ur. Z dobljenim nerazredčenim pripravkom škropimo ogrožene rastline vsakih nekaj dni.


Če se kljub naštetim ukrepom in preventivnemu ravnanju uši nekontrolirano razmnožijo, pa bo treba seči po močnejših pripravkih. V vrtnariji poiščimo naravne insekticide, da bo škoda za naravo in ne nazadnje za naše zdravje čim manjša.