V boju za življenje odvrže okončino ali vsaj del nje
Prav vsi ga poznamo in smo ga gotovo vsaj enkrat srečali doma: dolgonogega pajka s kot nitka tankimi, neskončno dolgimi nogami ter kot bucika drobnim trupom. Ja, suha južina je naš stari znanec, a vsi vseeno ne vedo, da sploh ni pajek! Spada med pajkovce in je v resnici v tesnejšem sorodstvu s škorpijoni, pršicami in klopi! Nima namreč osmih oči kot pajki, pač pa le dve očesi, s katerima vidi precej slabo.
Plete sicer mrežo, a ta ni lepljiva kot pri pajkih, ampak vanjo ujame plen zaradi nepravilne strukture, tako da je za žrtev nemogoče, da se iz nje izmota. Pred plenilci se brani podobno kot marsikateri kuščar, ki v boju za življenje odvrže rep ali katerega od udov: odvrže nogo ali vsaj del nje.
Pri nas živi okrog 55 vrst suhih južin, ki jim rečemo tudi matija.
Najbolj prepoznavna značilnost so dolge noge. Če ima trup dolg do enega centimetra, lahko skupaj z nogami meri tudi 15 centimetrov! Vseeno pa to ne velja za vse suhe južine, poznamo namreč kar 6500 vrst, ki živijo na vseh celinah razen na Antarktiki in se, glede na svoje domače okolje, med seboj lahko zelo razlikujejo. A kljub tem razlikam velja omeniti, da se suhe južine, ki so na Zemlji že dobrih 400 milijonov let, v vsem tem času niso kaj dosti spremenile.
Boljše kot z očmi »vidi« z nogama
Suha južina ima najdaljše noge v vsem živalskem kraljestvu – vsaj v razmerju s svojim majhnim trupom. Noge so močno členjene in zato gibljive, z najdaljšim parom pa tipa podlago in tako zaznava svet okoli sebe. Boljše kot z očmi torej »vidi« z nogama.
Vseeno pa v boju za življenje nogo, kot rečeno, brez težav odvrže, čeprav ji ta ne zraste več nazaj. Odvržena bo še nekaj časa samostojno migala, kar bo plenilca, naj je to žaba ali ptica, zamotilo, da lahko premeteni pajkovec pobegne. To pa ni edina taktika obrambe. Včasih se delajo mrtve, branijo pa se tudi z zelo smrdečo tekočino obrambnih žlez.
Muhe, pršice, pajki, ptičji iztrebki, glive. Vse to se znajde na meniju suhih južin, ki si po obroku dobro očistijo vsako od dolgih nog. Vsako posebej potegnejo skozi čeljusti, da na okončinah ne ostane niti sled jedi. Raziskovalci so še odkrili, da imajo na pipalkah – to so kratke tipalke pri ustih, s katerimi si pomagajo pri hranjenju – tanke dlačice, ki izločajo lepilu podobno snov. Nekaj mikroskopskih kapljic plenu, ki je tudi dvakrat večji, prepreči premikanje in beg.
