V gozdovih zeleni bum: vstop v veliki traven toplejši, vendar muhast
Konec aprila in začetek maja sta prinesla toplejše vreme. Slovo od aprila je bilo večinoma sončno, doživeli smo najtoplejši dan minulega tedna, ko so bile temperature zraka po večjem delu Slovenije višje od 20 °C. Na jugovzhodu se je ogrelo do 24 °C, vendar so toploto v večjem delu države spremljale plohe in nevihte. Tudi prvomajski dan je bil dokaj topel, ogrelo se je na od 14 do 19 °C, na Primorskem do 22 °C.
Vodna bilanca površinskega sloja tal je zelo dobra vzdolž zahodnega dela Slovenije, kjer so bile padavine obilnejše.
Proti večeru so se na jugu in zahodu Slovenije začele pojavljati prve plohe, kmalu je oblačno vreme z dežjem zajelo večji del države, le na severovzhodu je bilo še suho. Znova se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16 °C, na Primorskem do 18 °C. Aprilska muhavost tako očitno ne bo popustila niti v prvi dekadi maja, menjavali se bodo hladnejši in toplejši dnevi, sončna in spremenljivo oblačna obdobja ter krajevne plohe.
Ponekod že vročina in suša
Drugače je na drugem delu evropske celine. Del Španije in Portugalska sta konec aprila izmerila temperaturne rekorde za april, saj sta bili državi že v primežu zgodnjega vročinskega vala, ki ga je povzročila masa zelo vročega in suhega zraka iz Afrike. Vročina že vpliva na veliko požarno ogroženost in povzroča težave s spomladansko setvijo in sadnjo kmetijski rastlin zaradi suše. K sreči pri nas težav s sušo še ni. Zadnje padavine ob koncu aprila so prinesle od 10 do 30 mm padavin, nekoliko več jih je bilo v zahodnem delu Slovenije, precej manj na Obali in v Pomurju. Ker so obdobja z razmeroma visokimi temperaturami pogostejša, je izhlapevanje iz tal že kar intenzivno. Vodna bilanca površinskega sloja tal je zelo dobra vzdolž zahodnega dela Slovenije, kjer so bile padavine obilnejše, drugod pa je količina prejetih padavin le rahlo presegla količino izhlapele vode, na Obali in v Pomurju pa je bila blizu normale.
Olistana drevesa
Padavine ter nekoliko višje temperature so spodbudile prirast listne mase tako pri sadnem kot gozdnem drevju ter tudi drugem rastlinju, saj smo v fazi prave fenološke pomladi. V gozdovih se dogaja pravi zeleni bum, olistali so črni trn, črna jelša, bukev, lipa, trepetlika, divji kostanj, veliki jesen ter drugi predstavniki prave fenološke pomladi.
Na travnikih se v latju šopirijo travniški lisičji rep, pasja trava, travniška latovka in drugi.
V nebo je pognala tudi travniška vegetacija, v latju se šopirita travniški lisičji rep, pasja trava travniška latovka in druge. Travniška latovka je trajna, nižja vrsta trave. Je ena izmed najbolj trpežnih trav, odporna je proti mrazu. Pri nas je močno razširjena. Vročina ji ne prizanaša in ji povzroča ožige, še posebno na svežih odkosih. Ima visoko krmno vrednost, še posebno kadar uspeva v travniških sestojih. Zgodaj zacveti in semena dozorijo, še preden zacvetijo številne druge vrste trav. Ima latasto metlasto socvetje, kjer so cvetni klaski na stranskih vejicah, ki izraščajo iz stebelca na vrhu bili. Pred cvetenjem so stranske vejice pokončne, ob cvetenju pa se metlica razširi, stranske vejice se razprejo do skoraj vodoravnega položaja. Takoj zatem se začnejo odpirati prvi cvetovi na klaskih, vedno od spodnje strani socvetja navzgor, tako da so starejši cvetovi na spodnjih vejicah metlice, najmlajši pa na zgornjih.
Tudi pasja trava je trajnica in je najbolj razširjena vrsta rastline pri nas. Je odporna proti suši in boleznim, ima visoko krmno vrednost. Steblo je olistano s sivo zelenimi širokimi listi. Socvetje ima obliko lata. Je ena izmed zgodnjih vrst trav. Cveti od maja do avgusta. Po navedbah mnogo avtorjev v nekoliko bolj sušnih rastnih razmerah s to vrsto trave pridelamo več voluminozne krme kot z drugimi gospodarsko pomembnimi travami. Še celo v ekstremnejših rastnih razmerah daje zadovoljive pridelke voluminozne krme.
Setev koruze, krompir v tleh
Kjer so to dopuščale vremenske razmere, so kmetje začeli setev koruze, sajenje krompirja pa je z izjemo hladnejših območij države večinoma že opravljeno. Ko se odločamo za setev koruze, je treba upoštevati dolžino njene rastne dobe ter zrelostni razred, obenem pa se za vrsto semena odločamo glede na način uporabe – za zrnje ali silažo. Koruzo sejemo, ko se temperatura tal dvigne nad 8 °C. Tla morajo biti prej kakovostno pripravljena do drobno grudičaste strukture. V slabo pripravljenih tleh koruzno seme ne bo dobro kalilo, precej več je možnosti za napad talnih škodljivcev in glive koruzne bulave sneti, ki lahko preživijo na tleh tudi dve leti ali več in zlahka okužijo mlade razvijajoče se koruzne rastline.
