V okolju vlada belina: največ ga je zapadlo v višjeležečih predelih severne Slovenije
Po nadpovprečno topli prvi tretjini zime nas je v začetku tega tedna zajelo prvo obilnejše sneženje tudi v nižinah. Sneg je za naravo in vodne zaloge nujno potreben, pa vendar je tokrat, težak in moker, povzročil precej preglavic v prometu in na električni infrastrukturi.
Največ ga je zapadlo v višjeležečih predelih severne Slovenije, še posebno na Gorenjskem, kjer ga je tudi več kot pol metra, skupna višina snežne odeje na Kaninu in Kredarici leze proti 190 cm, na Zelenici je blizu 140 cm, metru se približuje na Voglu in Vršiču. Veliko snega so dobile tudi alpske doline, nižinski predeli manj, med 5 in 10 cm, največ do 15 cm. Proti vzhodu Slovenije je snežna odeja tanjša.
Lom pod težo
Pod težo mokrega snega so klonili električni drogovi, marsikje tudi drevesa. O snegolomu so poročali predvsem iz severnega dela države, na Koroškem in na širšem območju Gorenjske. Uprava za zaščito in reševanje je poročala o več primerih snegoloma na območju Radovljice ter na širšem območju Kranja in Škofje Loke.
Do snegoloma pride v posebnih meteoroloških razmerah. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, padati mora moker sneg, ki se prijema na veje dreves, tam se kopiči in veje se začnejo, če je teža prevelika, lomiti, podirajo se lahko cela drevesa. Če pada moker sneg, temperature pa so dovolj visoke, da ne primrzne na veje, običajno sam spolzi na tla. Za snegolom so najbolj občutljivi iglavci, saj se moker sneg prijema na iglice.
Vsaka snežinka našim vrtovom in kmetijskim površinam zagotavlja zalogo vode in zaščito.
Smreka je manj občutljiva, ker ima krošnjo v obliki stožca in sneg lažje zdrsi z nje, veje pa so zelo upogljive in bolj odporne proti lomljenju. Dosti bolj ranljivi so bori, bolj odporni pa listavci, saj so pozimi veje gole in na njih ostane le malo snega, zato obremenitev ni velika. Po podatkih gozdarske stroke je snegolom najpogostejši v višinskem pasu med 800 in 1300 m. Bolj so prizadete pretežno osojne lege, kjer sneg pozneje zdrsne z vejevja, še posebno na pobočjih in grebenih ter na bolj kamnitih in skalovitih tleh, bolj so odporni sestoji, ki imajo vsaj 20 % listavcev.
O obširnejšem snegolomu so poročali januarja 2007 na območju Bleda, v decembru 2008 in januarju 2009 na Pokljuki, Mežaklji in Belci. Snegolom je bolj pogost in nevaren za drevesa v mlajših razvojnih fazah, prizadeto drevje je lahko posamič ali v večjih sklopih razpršeno po večji površini, kar je za sanacijo najbolj zahtevno in zamudno.
Lepota
Skoraj smo že pozabili, kako lepa je pokrajina, pokrita s snegom, čeprav se zadnje dni pritožujemo nad težavami, ki jih lahko povzroča. Rastline, zlasti trajnice, so pod snežno odejo bolj varne pred vdori hladnega zraka. Sneg namreč deluje kot toplotni izolator in rastline zaščiti pred močnim mrazom in suhimi zimskimi vetrovi.
Brez snega lahko tla pomrznejo globlje, kar lahko pri rastlinah s plitvim koreninskim sistemom povzroči poškodbe na koreninskem vratu ali koreninah. Korenine trajnic, čebulnic, pokrovnih rastlin in jagodičja so pod belo odejo varne pred temperaturnimi nihanji v tleh oziroma izmenjavanjem zmrzovanja in odmrzovanja, ki lahko potrga nežne korenine in jih celo dvigne iz tal. Čeprav je odstranjevanje snega oz. kidanje naporno opravilo, se zavedajmo, da vsaka snežinka zagotavlja našim vrtovom in kmetijskim površinam zalogo vode in zaščito.
Ko je pokrajina prekrita s snegom, v okolju zavlada belina. To je povezano z odbojem svetlobe na površini snega. Strokovno to imenujemo albedo (ali koeficient odbojnosti): ta pove, kolikšen del vpadne svetlobe se odbije od površine telesa, v tem primeru od snežne odeje. Ime izhaja iz latinske besede albus, ki pomeni belina. Albedo 0 pomeni, da telo ne odbija svetlobe, torej vso vpije in predstavlja idealno črno telo, albedo 1 pa ima telo, ki svetlobo popolnoma odbija oziroma je idealno belo. Albedo je odvisen od smeri in jakosti vpadne svetlobe.
Vsaka snežinka našim vrtovom in kmetijskim površinam zagotavlja zalogo vode in zaščito.
Snežna odeja ima velik vpliv na toplotni režim tal, spreminja sevalni režim zemeljske površine. Pri sveže zapadlem snegu je albedo od 90 do 95 %, v urbanih okoljih pa je zaradi primesi precej manjši. Snežna odeja vsebuje od 50 do 95 % zraka.
Ta med ledenimi kristali miruje in onemogoči pretok toplote skozi snežno odejo, zaradi česar ta deluje kot toplotni izolator. Bolj kot je sneg gost, manj ima zračnih mehurčkov, zaradi česar je večja njegova toplotna prevodnost in je slabši izolator. Sveže zapadli sneg vsebuje veliko zraka in slabše prevaja toploto, zato je precej boljši izolator od zbite snežne odeje.
