RAJ DOMA
V rastlinjaku raste vse leto
Spomladi v njem vzgajamo sadike, poleti ščiti pred vremenskimi neprilikami paradižnik in druge občutljive rastline, pozimi iz njega prinesemo motovilec in rukolo.
Odpri galerijo
Rastlinjaki so nadvse uporaben element zelenjavnega vrta, ki ga vse pogosteje vidimo tudi na manjših vrtovih. Seveda niso noviteta, vendar je pred leti ali desetletji veljalo, da služijo predvsem za zimsko in zgodnjepomladno pridelavo zelenjave. Kar je škoda, saj jih s pridom uporabljamo vse leto. Poleg tega da tovrstna pridelava pomembno podaljša sezono gojenja vrtnin, so nadvse koristni tudi poleti, ko služijo kot zaščita občutljivih rastlin pred neugodnimi vremenskimi razmerami. To velja denimo za paradižnik in druge plodovke, ki jih v deževnem obdobju napadejo bolezni, predvsem plesni.
Ko se odločamo za rastlinjak, pretehtajmo različne možnosti, ki jih imamo za postavitev. Poiščimo primerno lego, biti mora dovolj svetla in zavetna, pomembno je tudi, da ni na preveč sončni poziciji, saj se bo v tem primeru poleti v njem preveč segrevalo. Glede na prostor in potrebe, koliko zelenjave nameravamo pridelati, se odločamo o velikosti rastlinjaka. Bistveno je tudi, koliko denarja smo pripravljeni investirati vanj, če bomo kupili industrijsko izdelanega, bo zanj treba odšteti nekaj sto evrov, odvisno od velikosti in materiala, iz katerega je narejen. Za orientacijo, okoli 500 evrov bo stal steklenjak, ki meri približno dva metra v višino in dolžino, širok pa je slab meter in pol. Steklenjaki so sicer najlepši in najbolj kakovostni, pa tudi najdražji, lahko pa izberemo tudi plastične. Grajeni so iz konstrukcije, ki jo pokrivajo steklene ali prozorne plastične plošče, lahko pa tudi folija.
Seveda se lahko izdelave lotimo tudi sami, sestavne dele kupimo v vrtnarskih trgovinah. Pri tem pa ni odveč pripomba, da ga izdelajmo ne le kakovostno, temveč tudi estetsko. Navsezadnje bo na vrtu praviloma stal več let. Pri rastlinjaku lastne izdelave ne pozabimo na prezračevanje, kar imajo industrijski že vgrajeno. Ob straneh naj ima okna ali lopute oziroma možnost, da folijo dvignemo in odstremo. S prezračevanjem uravnavamo temperaturo zraka, vlažnost in koncentracijo plinov v prostoru, kar vse vpliva na uspešno rast vrtnin. Naj bo kupljen ali doma izdelan, rastlinjak naj ima vsaj stojno višino, še bolje, če meri dva metra in še kak centimeter povrhu v višino, kar nam bo zelo olajšalo delo, saj se nam ne bo treba sklanjati ali celo plaziti po kolenih. Ne pozabimo tudi na dostopnost vode za zalivanje rastlin, v večjih rastlinjakih namestimo namakalni sistem.
Ko se odločamo za rastlinjak, pretehtajmo različne možnosti, ki jih imamo za postavitev. Poiščimo primerno lego, biti mora dovolj svetla in zavetna, pomembno je tudi, da ni na preveč sončni poziciji, saj se bo v tem primeru poleti v njem preveč segrevalo. Glede na prostor in potrebe, koliko zelenjave nameravamo pridelati, se odločamo o velikosti rastlinjaka. Bistveno je tudi, koliko denarja smo pripravljeni investirati vanj, če bomo kupili industrijsko izdelanega, bo zanj treba odšteti nekaj sto evrov, odvisno od velikosti in materiala, iz katerega je narejen. Za orientacijo, okoli 500 evrov bo stal steklenjak, ki meri približno dva metra v višino in dolžino, širok pa je slab meter in pol. Steklenjaki so sicer najlepši in najbolj kakovostni, pa tudi najdražji, lahko pa izberemo tudi plastične. Grajeni so iz konstrukcije, ki jo pokrivajo steklene ali prozorne plastične plošče, lahko pa tudi folija.
Seveda se lahko izdelave lotimo tudi sami, sestavne dele kupimo v vrtnarskih trgovinah. Pri tem pa ni odveč pripomba, da ga izdelajmo ne le kakovostno, temveč tudi estetsko. Navsezadnje bo na vrtu praviloma stal več let. Pri rastlinjaku lastne izdelave ne pozabimo na prezračevanje, kar imajo industrijski že vgrajeno. Ob straneh naj ima okna ali lopute oziroma možnost, da folijo dvignemo in odstremo. S prezračevanjem uravnavamo temperaturo zraka, vlažnost in koncentracijo plinov v prostoru, kar vse vpliva na uspešno rast vrtnin. Naj bo kupljen ali doma izdelan, rastlinjak naj ima vsaj stojno višino, še bolje, če meri dva metra in še kak centimeter povrhu v višino, kar nam bo zelo olajšalo delo, saj se nam ne bo treba sklanjati ali celo plaziti po kolenih. Ne pozabimo tudi na dostopnost vode za zalivanje rastlin, v večjih rastlinjakih namestimo namakalni sistem.