V senci tatarskih minaretov

Mesto Kazan je prestolnica Tatarstana, bogate ruske republike na Svileni poti proti Sibiriji. Šteje med najbolj razvite z največjimi zalogami nafte v Rusiji. Imajo strojno, petrokemično industrijo, izdelujejo avtomobile, tovornjake, letala tupoljev in se ponašajo z največjo proizvodnjo helikopterjev na svetu. Za nameček stavijo na turizem, saj Tatarstan slovi po enkratnih zgodovinskih spomenikih, ki so na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO, kar privablja množice obiskovalcev.

Zgradili so vrsto športnih dvoran, bazenov in drugih športnih objektov za organiziranje mednarodnih tekmovanj, kakršno je bila nedavno univerzijada, in zdaj je tu svetovno nogometno prvenstvo s slavnimi zvezdami, kar je za Rusijo izjemnega pomena. To so mi v Tatarstanu kar naprej navdušeno razlagali. Moški, seveda!

Vrhovi minaretov niso več zlati

Starodavni Kazan nedaleč od Urala se ponaša s pestro zgodovino, ki so jo pisali razni osvajalci od Mongolov do Ivana Groznega, cesarice Katarine Velike in Stalina. Spada med enajst najlepših in najzanimivejših mest v velikanski državi. Je mogočna prestolnica Tatarstana, ki je s približno štirimi milijoni prebivalcev trikrat večji od Slovenije. Polovica je Tatarov, preostalo so Rusi in nekaj drugih narodnosti.


Kar neverjetno je bilo slišati, da kar tri četrtine prebivalcev živi v mestih, največ v Kazanu, kjer mladi vidijo svojo prihodnost. Izstopa s čudovito arhitekturo v svojem Kremlju, starem mestnem jedru, obdanim z visokim belim obzidjem, zgrajenim v 12. stoletju. Za njim se bohotijo barviti minareti v družbi prav tako imenitnih pravoslavnih cerkva s čebulastimi kupolami in dragocenimi zakladi. Lepo, da ti zastane dih!

Tu se tare romarjev. Pravoslavni so posebno ponosni na pol tisočletja staro katedralo, ki je ostala nedotaknjena vsem burnim časom navkljub. Muslimanski se navdušujejo nad največjo tatarsko mošejo Kul Šarif s štirimi minareti nad modrimi strehami v obliki kupol, zgrajenimi nedavno po načrtih prvotnega svetišča iz 16. stoletja. Le vrhovi minaretov niso več zlati. »A bi lahko bili glede na naše naftne dobičke,« je pripomnil tatarski vodnik Ramis in se še pohvalil, da je v zadnjih desetletjih v njihovi republiki zraslo več sto novih mošej.

Grozni Ivan in blaga Katarina

Kazan ima tisočletno zgodovino zaradi svoje geografske lege, saj stoji na sotočju rek Kazanke in velikanke Volge, s 3500 kilometri najdaljše evropske reke. Tod je potekala Svilena pot, ki je Tatarom omogočala razcvet obrti in trgovine od 11. stoletja do usodnega leta 1552, ko je z ognjem in mečem nadnje pridivjal prvi ruski car Ivan Grozni, ustvarjajoč ruski imperij od Donave do Vladivostoka. Sledili so grozni časi za Tatare: pobil ali izgnal jih je na tisoče, jim porušil mošeje in zakrivil strašno smrt njihove kraljice Sujumbike. Hotel jo je za ženo, a je rajši izbrala samomor s skokom z visokega stolpa, ki še stoji v Kremlju.

Izjemno krut je bil veliki car tudi do svoje družine. Z žezlom je besen pokončal sina prestolonaslednika in usoda njegove dinastije je bila zapečatena. Sam je umrl naravne smrti med igranjem šaha. Toda to ni bila rešitev za Tatare, ki so se pozneje večkrat uprli Rusom, a so jih ti vselej krvavo zatrli. Oddahnili so si pod vlado Katarine Velike, ki je leta 1773 izdala odlok o enakopravnosti Tatarov z Rusi in jim dovolila, da spet gradijo mošeje. To trdoživo ljudstvo je večkrat moralo bežati pred groznimi vladarji, zato ni čudno, da jih je po svetu raztresenih kar šest milijonov. Zadnji eksodus je povzročil Stalin s svojimi gulagi in sovražnostjo do muslimanov.

Putin jih priganja kot konje

No, danes je videti, da so Tatari zadovoljni v federaciji z Rusi. Čeprav jih veliko prisega Alahu, boste v Kazanu bolj redko videli ženske s pokrito glavo. Na podeželju je malce drugače, so bolj tradicionalni in ponekod tudi precej bolj revni. Vsi pa govorijo rusko, saj ima ta jezik tudi v šolah prednost pred avtohtono govorico. »Težko boste našli Rusa, ki bi znal naš jezik. Svojega moža nisem navdušila za učenje tatarščine. Tako z otrokom govoriva vsak po svoje, ker stavim na dvojezičnost v republiki,« mi je povedala mlada Kazanka in še dodala, da zadnja leta Rusi iz drugih republik množično prihajajo v Kazan študirat ali iskat delo, ker ima Tatarstan zelo uspešno gospodarstvo in brezposelnosti tam skoraj ne poznajo.


Načeloma se Tatari dobro razumejo z Rusi, katere je prvi naselil že car Ivan Grozni. A zadnje čase postajajo bolj samozavestni. Ko sem po Kazanu brskala po spominkih, sem zaman iskala babuško s Putinovo podobo ali kak podoben predmet, kakršnih je v Moskvi obilno. Potem mi je mladi prodajalec z nasmehom prinesel črno majico s podobo Putina na konju v galopu. Spodaj je dokaj zgovoren napis: Ne nas priganjati! Tatarski kolega me je prepričeval, da gre le za šalo. V resnici so Putinu hvaležni, da se je njihova prestolnica znašla na elitnem seznamu prizorišč svetovnega nogometnega prvenstva. Zdaj bo Kazan s krasnim novim stadionom, ki ga obliva velika reka, videl ves svet!

Mega koran iz Gorice

Zgodovina Tatarov sega v sedmo stoletje, ko so se nastanili na obrežju Volge, 180 km od Kazana. Zgradili so prvo prestolnico svoje države Volške Bolgarije, se leta 922 odrekli poganski veri in sprejeli islamsko. To je bila cena, ki so jo morali plačati, da jih mongolska vojska ni spreobrnila s silo. Pred njimi so imeli mir do 13. stoletja, ko je Veliki Bolgar propadel. Kraj ni naseljen, a ima zanimiv muzej z izkopaninami starih Tatarov in sedem mošej. Najstarejša je kamnita iz 11. stoletja, najnovejša pa ogromna in razkošna, zgrajena iz belega marmorja in z denarjem od prodaje nafte.

Verniki so z naftnim denarjem poskrbeli še za pol tone težak, dva metra visok največji tiskani koran na svetu. Najbrž ima tudi najdražjo platnico z največjem turkiznim draguljem, obkroženim s 113 dragocenimi kamni. To sveto mega knjigo so izdelali v Gorici pod vodstvom dveh Slovencev iz Nove Gorice in Italijana.

Pravoslavni Rim je otok Svijazsk, nekoč carska trdnjava in Stalinov gulag, najbolj turistično oblegan kraj v Tatarstanu, 60 km od Kazana. Z zgodovinskimi cerkvami, samostanom in muzejem v čudovitem okolju privablja predvsem Ruse. Sredi 16. stoletja je bila na otoku vojska Ivana Groznega, ki je poleg trdnjave dal zgraditi leseno cerkev. Potem se je kraja polastila cerkvena oblast in ga s kopico zgradb spreobrnila v romarski kraj, ki ji je stoletja prinašal dobičke. S Stalinom je bilo pravljice konec. Uničil je del sakralnih stavb in Svijazsk spremenil v gulag.