V Sloveniji kot v tropih

Pesti nas prvi letošnji vročinski val. Marsikje je bil najbolj vroč dan 1. avgust. Najvišje temperature zraka so bile izmerjene v Podnanosu, in sicer 37,1 °C, v Biljah pri Novi Gorici so namerili 36,5, v Ilirski Bistrici 35,1, v Ljubljani 34,5, na letališču Portorož 34,2, v Črnomlju 33,4, na letališču v Lescah 32,5 stopinj. Zaradi visoke vlažnosti zraka so bila jutra zelo topla, marsikje je bila najnižja temperatura okoli 20 °C. Visoka je bila tudi povprečna dnevna temperatura, ki je na Primorskem in v Ljubljani presegla 27 °C.

V Evropi blizu rekorda

Celotna Evropa je v primežu vročine, predvsem južna Evropa se približuje rekordnim temperaturam nad 45 °C. Vroče, suhe razmere so privedle do izbruha požarov na Portugalskem. Najvišja zabeležena temperatura na Portugalskem je bila leta 2003 47,4 °C. Evropski vročinski rekord je bil dosežen leta 1977 v Atenah, kjer so se temperature zraka dvignile na 48 °C.
V Sloveniji je še vedno rekordna temperatura 40,8 °C, ki so jo v Cerkljah ob Krki zabeležili 8. avgusta 2003. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) navaja, da je bila doslej najvišja temperatura zraka 56,7 °C izmerjena 10. julija 1913 v Kaliforniji, povzročil jih je peščeni vihar.

Para v ozračju

Na Arsu vsak dan zgodaj zjutraj v zrak spustimo meteorološki balon, na katerega je pripeta naprava s senzorji za merjenje temperature in vlažnosti zraka ter zračnega tlaka. Meteorološki balon je opremljen tudi z GPS-sprejemnikom, s katerim določimo nadmorsko višino ter položaj balona med meritvijo in podatke o hitrosti in smeri vetra. Podatka o temperaturi in vlagi dajeta informacijo o stanju ozračja nad merilnim mestom in njegovo okolico, o hladnejših in toplejših ter o bolj vlažnih ali suhih plasteh v ozračju. Izmerjeni podatki so izrisani v produkt, imenovan vertikalna sondaža, ki je osvežena vsako dopoldne na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Zelo zanimiv podatek je, da so 2. avgusta zjutraj nad Ljubljano s sondažnim balonom izmerili eno najvišjih vrednosti količine vodne pare v ozračju. Stolpec padavinske vode oziroma višina padavin, če bi vsa vodna para iz ozračja enakomerno padla na tla v obliki dežja, je znašal 45 litrov na kvadratni meter, kar je bolj značilno za tropska območja kot srednjo Evropo. Za naše kraje so poleti običajne vrednosti okrog 30 litrov na kvadratni meter ali manj. Podobno je bilo ozračje vlažno tudi lani v začetku avgusta.

Koruzne metle

Koruza za rast potrebuje precej visoke temperature zraka. Uspeva na globokih, dobro zračnih in strukturnih tleh, z dobro preskrbljenostjo tal z vodo, ki jo zagotavlja vsaj od 500 do 600 mm padavin v rastnem obdobju. Potrebuje tudi veliko svetlobe, zato jo je priporočeno sejati na sončne lege. Za koruzo temperature nad 30 °C niso problematične, vendar le, če je zadostna količina dostopne talne vode. Te večinoma še ne primanjkuje, a so marsikje tla zaradi pogostih nalivov zbita, zaradi česar nimajo velike sposobnosti zadrževanja vlage.


Temperature med 35 in 40 °C brez padavin lahko povzročijo listni ožig ali sušenje rastlin. Propadanje posevkov je najbolj izrazito na lažjih tleh z nižjo vsebnostjo humusa, ki nimajo sposobnosti zadrževanja vlage. V teh dneh, ko se soočamo z vročinskim valom, so posevki koruze v vročinskem stresu. Na prizadetih njivah vidimo, kako se rastline z zvijanjem listov branijo proti izgubljanju vlage. Zdaj koruza že pospešeno polni zrnje in v tem času je tudi zelo ranljiva zaradi suše. Če ta nastopi v času cvetenja, lahko močno vpliva na uspešnost oplodnje in velikost pridelka. Pospešuje tudi predčasno metličenje in podaljšuje obdobje med metličenjem in svilanjem. Močna vročina povzroči prehitro odcvetanje prašnikov na moških cvetovih na metlicah in zamujanje svilanja oziroma cvetenja ženskih cvetov na storžih. To pomeni neusklajenost med razvojnima fazama. Cvetni prah je pri koruzi sposoben za oploditev le okoli 24 ur. Če svežega cvetnega prahu ni, se ženski cvetovi ne oprašijo in oplodijo pravočasno, še preden jih izsušijo visoke temperature zraka.