PEKA KRUHA
V Sodražici je dišalo po domačem kruhu
Na delavnico se je prijavilo več kot 40 gospodinj. Jože Senegačnik jih je podučil o peki z naravnim kvasom.
Odpri galerijo
Izročilu svojih babic pri gospodinjskih opravilih, med katerimi je peka različnih vrst kruha, ostajajo zvesti tudi v Sodražici, kjer od leta 2015 v sklopu tamkajšnjega turističnega društva deluje skupina za poprtnik, to je praznični božični kruh, ki je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.
Decembra lani je 28 gospodinj sodelovalo pri pripravi lokalne razstave tega kruha, ki jih je tako povezala, da so glave staknile še tesneje in se lotile novih izzivov ter starih, že pozabljenih receptov. »Peka kruha z naravnim kvasom je bila tiha želja skupine, na delavnico se je poleg gostiteljic prijavilo 38 mlajših in starejših gospodinj iz Kočevja, Velikih Lašč, z Vidma in Škofljice,« je dejala Tina Zobec Pirnat, vodja delavnice.
Medse so povabile Jožeta Senegačnika iz Smrjen nad Pijavo Gorico, ki se s peko kruha ukvarja že 12 let. Redno sodeluje na ocenjevanjih v peki kruha, lani je denimo spekel najboljši kruh v krušni peči. Na delavnici je predstavil sestavine tega kruha, vzhajanje testa in peko, seveda po receptu, ki je bil za vse enak. Moko je vsem udeleženkam podarila domača pekarna Ajdič.
O razlogih za opuščanje starodavne peke ne gre izgubljati besed. »Potrošniška družba je pač naredila svoje. Čim prej speči kruh, ki ga industrijski kvas v večinoma pobarvani moki dobesedno napihne, mi pa ga občudujemo pri nakupu in že isti dan vidimo, da se spremeni. Postopek priprave kruha z naravnim kvasom poteka mnogo počasneje, ker je prisotna le ena vrsta kvasovk. Torej za užiten in obstojen kruh potrebujemo le tri sestavine: moko, vodo in sol,« je gospodinje na tečaju podučil Jože.
»V moji kuhinji vedno diši po domačih dobrotah, kadar čas dopušča, pa si nadenem predpasnik in pripravljam kruh na način, ki ga je tako lepo ponazoril Jože. Seveda to nam gospodinjam vzame več časa, a je zato ljubezen do kruha pristnejša,« pa je polna vtisov dejala Nada Lunder z Vidma.
Decembra lani je 28 gospodinj sodelovalo pri pripravi lokalne razstave tega kruha, ki jih je tako povezala, da so glave staknile še tesneje in se lotile novih izzivov ter starih, že pozabljenih receptov. »Peka kruha z naravnim kvasom je bila tiha želja skupine, na delavnico se je poleg gostiteljic prijavilo 38 mlajših in starejših gospodinj iz Kočevja, Velikih Lašč, z Vidma in Škofljice,« je dejala Tina Zobec Pirnat, vodja delavnice.
Medse so povabile Jožeta Senegačnika iz Smrjen nad Pijavo Gorico, ki se s peko kruha ukvarja že 12 let. Redno sodeluje na ocenjevanjih v peki kruha, lani je denimo spekel najboljši kruh v krušni peči. Na delavnici je predstavil sestavine tega kruha, vzhajanje testa in peko, seveda po receptu, ki je bil za vse enak. Moko je vsem udeleženkam podarila domača pekarna Ajdič.
Na način starih Egipčanov
»Najstarejša znana metoda vzhajanja kislega testa (droži) z naravnim kvasom, ko testo fermentira mlečnokislinske bakterije oziroma navadne kvasovke, sega vsaj približno pet tisoč let nazaj. Kruh so tako pekli stari Egipčani, vse do 19. stoletja, ko je začel industrijski kvas izpodrivati kislo testo,« je dejal Senegačnik.O razlogih za opuščanje starodavne peke ne gre izgubljati besed. »Potrošniška družba je pač naredila svoje. Čim prej speči kruh, ki ga industrijski kvas v večinoma pobarvani moki dobesedno napihne, mi pa ga občudujemo pri nakupu in že isti dan vidimo, da se spremeni. Postopek priprave kruha z naravnim kvasom poteka mnogo počasneje, ker je prisotna le ena vrsta kvasovk. Torej za užiten in obstojen kruh potrebujemo le tri sestavine: moko, vodo in sol,« je gospodinje na tečaju podučil Jože.
»V moji kuhinji vedno diši po domačih dobrotah, kadar čas dopušča, pa si nadenem predpasnik in pripravljam kruh na način, ki ga je tako lepo ponazoril Jože. Seveda to nam gospodinjam vzame več časa, a je zato ljubezen do kruha pristnejša,« pa je polna vtisov dejala Nada Lunder z Vidma.