V vročem poletju bo ta rastlina bolj pikantna
Rukola je sredozemska rastlina, zato ima rada sonce; sejemo jo na vrtu ali v lonce na balkonu, režemo od pomladi do pozne jeseni.
Odpri galerijo
Gojimo jo na vrtu ali v loncih. FOTO: Letterberry/Getty Images
Rukola je uspešnica zadnjih sezon, prostor na vrtu ji odmerijo prav vsi, ki imajo radi nekoliko nenavadne okuse. Prav taki so rozetasti listi rukole, ravno prav ostri in pikantni ter malce grenki, povrhu pa še bogati z vitamini ter minerali, predvsem vitaminom C ter kalcijem in magnezijem. Poznamo dve vrsti rukole, navadno ali gojeno in divjo; pri nakupu bodite pozorni na latinska imena, navadna je Eruca sativa, divja pa Rucola selvatica, ki ima izrazitejši okus.
Sejemo jo od aprila do avgusta, v več zaporednih setvah, ker zelo hitro kali, jo bomo imeli na voljo vso sezono. Gojeno rukolo pozimi sejemo tudi v lončke, ki jih postavimo na okensko polico v kuhinji.
Na vrtu ji odmerimo samostojno gredo ali jo sejemo v mešanem posevku, najbolje se obnese med solato, jeseni med radičem, pomembno je, da ji najdemo osončen prostor. Če ima svojo gredo, jo sejemo povprek ali v vrstah, ki naj bodo približno dvajset centimetrov vsaksebi. Tako jo bomo laže obdelovali. Na kvadratni meter bo dala približno dva kilograma svežega pridelka. Sejemo kak centimeter globoko, pred setvijo pa se ne trudimo, da bi zemljo preveč pognojili, potrosimo le nekoliko kupljenega organskega gnojila ali komposta. Kadar jo sejemo v mešani posevek, dognojevanje ni potrebno.
Pri kolobarju pazimo, da ne sejemo na grede, kjer so poprej rasle kapusnice, ki so njene sorodnice. S temi je tudi ne sejemo skupaj, rada pa ima družbo že omenjenih solat, špinače, čebule, krompirja, nizkega fižola, korenja, kumar in rdeče pese. Ker je sredozemska rastlina, ji vročina in suša ne prideta zlahka do živega, vedeti moramo le, da bo v takih razmerah dobila še ostrejši okus. Če želimo to preprečiti, jo redno zalivajmo. Sicer je za vzgojo zelo nezahtevna, od bolezni jo napadejo le glivice, pa še te le mlado listje, če opazimo, da ima naluknjane liste, pa vemo, da je na delu bolhač.
Tudi s pleveli ne bomo imeli preveč dela, saj se rukola razrašča hitro in na gosto, tako da jim ne da priložnosti za rast.
Rukolo režemo, ko razvije od pet do šest listov, režemo pri tleh. Če hočemo, da se obrašča in daje pridelek vso sezono, srčne liste pustimo. Za zimski pridelek bomo jeseni v neogrevane rastlinjake sejali divjo rukolo.
Sijajna je v kombinaciji z drugo mlado zelenjavo. FOTO: A-lesa/Getty Images
Sejemo jo od aprila do avgusta, v več zaporednih setvah, ker zelo hitro kali, jo bomo imeli na voljo vso sezono. Gojeno rukolo pozimi sejemo tudi v lončke, ki jih postavimo na okensko polico v kuhinji.
Na vrtu ji odmerimo samostojno gredo ali jo sejemo v mešanem posevku, najbolje se obnese med solato, jeseni med radičem, pomembno je, da ji najdemo osončen prostor. Če ima svojo gredo, jo sejemo povprek ali v vrstah, ki naj bodo približno dvajset centimetrov vsaksebi. Tako jo bomo laže obdelovali. Na kvadratni meter bo dala približno dva kilograma svežega pridelka. Sejemo kak centimeter globoko, pred setvijo pa se ne trudimo, da bi zemljo preveč pognojili, potrosimo le nekoliko kupljenega organskega gnojila ali komposta. Kadar jo sejemo v mešani posevek, dognojevanje ni potrebno.
Je odporna in nezahtevna rastlina, ki se je bolezni skoraj izogibajo.
Pri kolobarju pazimo, da ne sejemo na grede, kjer so poprej rasle kapusnice, ki so njene sorodnice. S temi je tudi ne sejemo skupaj, rada pa ima družbo že omenjenih solat, špinače, čebule, krompirja, nizkega fižola, korenja, kumar in rdeče pese. Ker je sredozemska rastlina, ji vročina in suša ne prideta zlahka do živega, vedeti moramo le, da bo v takih razmerah dobila še ostrejši okus. Če želimo to preprečiti, jo redno zalivajmo. Sicer je za vzgojo zelo nezahtevna, od bolezni jo napadejo le glivice, pa še te le mlado listje, če opazimo, da ima naluknjane liste, pa vemo, da je na delu bolhač.
Tudi s pleveli ne bomo imeli preveč dela, saj se rukola razrašča hitro in na gosto, tako da jim ne da priložnosti za rast.
Rukolo režemo, ko razvije od pet do šest listov, režemo pri tleh. Če hočemo, da se obrašča in daje pridelek vso sezono, srčne liste pustimo. Za zimski pridelek bomo jeseni v neogrevane rastlinjake sejali divjo rukolo.
