V 2021
V znamenju župana Hribarja
Kaj vse se bo v Mestnem muzeju Ljubljana dogajalo v letu 2021.
Odpri galerijo
V Mestnem muzeju bodo sezono v drugi polovici januarja 2021 začeli z razstavo Ko ste v dvomu, pojdite v muzej, ki jo ekipa muzeja pripravlja skupaj s Tevžem Logarjem kot glavnim kuratorjem projekta. Z umetniškimi deli petih priznanih evropskih zbirk sodobne umetnosti bo razstava poskušala pokazati, kakšna je vloga zbirateljev ter zakaj so ti pomembni za delo umetnikov in razvoj celotnega umetnostnega sistema.
Zbirateljstvo je pri nas izjemno podcenjeno.
Zato lahko ta razstavni projekt skupaj z izdano publikacijo, strokovno konferenco, vodstvi in številnimi drugimi dogodki razumemo tudi kot poskus prikaza, kakšna je vloga zbirateljev v sodobnem umetnostnem sistemu. Junija bodo odprli razstavo Ljubljanski kongres 1821, posvečeno 200. obletnici ljubljanskega kongresa in bleščečim trenutkom Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav. Kongres je Ljubljano postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. Razstava sovpada tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, kar je nedvomno priložnost tudi za kritičen vpogled na evropsko perspektivo danes.
Naj omenimo še fotografsko razstavo ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, ki bo kot del večjega projekta reportažne fotografije v Galeriji Jakopič zaznamovala reportersko delovanje v Ljubljani med osamosvojitveno vojno v letu 1991. Tistim, ki se časov osamosvajanja spominjajo, bodo reportažni posnetki priklicali v spomin Ljubljano v tistih dneh, ko je bilo treba obraniti plebiscitarno odločitev slovenskih državljanov. Mlajšim bo razstava zgodovino Ljubljane predstavila v luči, ki si je danes ni mogoče zamisliti.
Posnetki najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev tistega časa bodo obenem predstavljali pomen reportažne fotografije v času pred internetom in družabnimi omrežji ter postavljali vprašanja hitrega doseganja informacij v živo v današnjem času. Razstava kot celota pa bo s spominom na osamosvojitveni proces in vojno za Slovenijo v Ljubljani zaznamovala čas, ko je mesto postalo prestolnica nove države.
S pandemijo je v letu 2020 maska postala simbol nove realnosti. Skupina modnih oblikovalk je v času pomanjkanja zaščitne opreme začela akcijo izdelovanja mask iz doniranega blaga, ki so jih v velikih količinah podarjale zdravstvenim in drugim ustanovam. Temu so sledili premišljeno oblikovanje mask in razmisleki o oblačilih prihodnosti, ki bodo vsebovala tudi zaščitne maske. Vzorci mask iz dobrodelne akcije ter dokumentacija, ki so jo umetnice ves čas ustvarjale, bodo del vsebine razstave, ki jo bodo odprli v jesenskih mesecih.
Za maj načrtujejo odprtje prenovljene Vile Zlatica ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki bo skupaj z urejenim vrtom namenjena stalni muzejski predstavitvi meščanskega življenja in živahnemu kulturnemu dogajanju. Programe razstav, predavanj, izobraževanj in drugih prireditev v muzeju snujemo skupaj s Forumom slovanskih kultur – ta se po prenovi seli v del pritličja vile. Mestni muzej Ljubljana hrani izjemno dediščino nekoč prvega moža Ljubljane; tako bo njegov izjemni lik živel naprej in bo na ogled obiskovalcem v okviru stalne razstave.
Poleg orisa fenomena meščanstva bo postavitev hommage Ivanu Hribarju (1851–1941, župan 1896–1910), njegovemu življenju in delu; pa tudi njegovi hčerki dr. Zlatici, ki je zvesto hranila očetovo dediščino ter napisala spomine na očeta in življenje družine.
Ivana Hribarja bomo predstavili kot kompleksno osebnost obdobja od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Bil je politik, diplomat, bančnik, publicist, prevajalec, gospodarstvenik in še kaj. Ohranjene muzealije govorijo tako o njegovem zasebnem kot javnem življenju. Mestni muzej hrani okoli 700 muzealij, rekonstruirali bomo bivalne prostore – knjižnico, kuhinjo, sprejemnico, jedilnico, »belo« spalnico, sobo za goste, sobo za služinčad itn.
Zbirateljstvo je pri nas izjemno podcenjeno.
Zato lahko ta razstavni projekt skupaj z izdano publikacijo, strokovno konferenco, vodstvi in številnimi drugimi dogodki razumemo tudi kot poskus prikaza, kakšna je vloga zbirateljev v sodobnem umetnostnem sistemu. Junija bodo odprli razstavo Ljubljanski kongres 1821, posvečeno 200. obletnici ljubljanskega kongresa in bleščečim trenutkom Ljubljane, ki jih je mesto doživljalo, ko je dobre štiri mesece gostilo številne najvišje predstavnike evropskih držav. Kongres je Ljubljano postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. Razstava sovpada tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, kar je nedvomno priložnost tudi za kritičen vpogled na evropsko perspektivo danes.
Naj omenimo še fotografsko razstavo ob 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije, ki bo kot del večjega projekta reportažne fotografije v Galeriji Jakopič zaznamovala reportersko delovanje v Ljubljani med osamosvojitveno vojno v letu 1991. Tistim, ki se časov osamosvajanja spominjajo, bodo reportažni posnetki priklicali v spomin Ljubljano v tistih dneh, ko je bilo treba obraniti plebiscitarno odločitev slovenskih državljanov. Mlajšim bo razstava zgodovino Ljubljane predstavila v luči, ki si je danes ni mogoče zamisliti.
Posnetki najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev tistega časa bodo obenem predstavljali pomen reportažne fotografije v času pred internetom in družabnimi omrežji ter postavljali vprašanja hitrega doseganja informacij v živo v današnjem času. Razstava kot celota pa bo s spominom na osamosvojitveni proces in vojno za Slovenijo v Ljubljani zaznamovala čas, ko je mesto postalo prestolnica nove države.
S pandemijo je v letu 2020 maska postala simbol nove realnosti. Skupina modnih oblikovalk je v času pomanjkanja zaščitne opreme začela akcijo izdelovanja mask iz doniranega blaga, ki so jih v velikih količinah podarjale zdravstvenim in drugim ustanovam. Temu so sledili premišljeno oblikovanje mask in razmisleki o oblačilih prihodnosti, ki bodo vsebovala tudi zaščitne maske. Vzorci mask iz dobrodelne akcije ter dokumentacija, ki so jo umetnice ves čas ustvarjale, bodo del vsebine razstave, ki jo bodo odprli v jesenskih mesecih.
Načrtujejo odprtje prenovljene Vile Zlatica ljubljanskega župana Hribarja.
Za maj načrtujejo odprtje prenovljene Vile Zlatica ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki bo skupaj z urejenim vrtom namenjena stalni muzejski predstavitvi meščanskega življenja in živahnemu kulturnemu dogajanju. Programe razstav, predavanj, izobraževanj in drugih prireditev v muzeju snujemo skupaj s Forumom slovanskih kultur – ta se po prenovi seli v del pritličja vile. Mestni muzej Ljubljana hrani izjemno dediščino nekoč prvega moža Ljubljane; tako bo njegov izjemni lik živel naprej in bo na ogled obiskovalcem v okviru stalne razstave.
Poleg orisa fenomena meščanstva bo postavitev hommage Ivanu Hribarju (1851–1941, župan 1896–1910), njegovemu življenju in delu; pa tudi njegovi hčerki dr. Zlatici, ki je zvesto hranila očetovo dediščino ter napisala spomine na očeta in življenje družine.
Junija bodo odprli razstavo Ljubljanski kongres 1821.
Ivana Hribarja bomo predstavili kot kompleksno osebnost obdobja od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Bil je politik, diplomat, bančnik, publicist, prevajalec, gospodarstvenik in še kaj. Ohranjene muzealije govorijo tako o njegovem zasebnem kot javnem življenju. Mestni muzej hrani okoli 700 muzealij, rekonstruirali bomo bivalne prostore – knjižnico, kuhinjo, sprejemnico, jedilnico, »belo« spalnico, sobo za goste, sobo za služinčad itn.