V zraku cvetni prah: lahko pričakujemo glavna alergena, lesko in jelšo
Pustno rajanje je vsaj za kratek čas prineslo nekoliko toplejše vreme, ki sproža nadaljevanje cvetenja prvih spomladanskih rastlin. Tudi alergenih. Zgodnja pomlad ima pogosto vpliv na počutje ljudi, ki imajo sezonske alergije.
Biovremenska napoved cvetnega prahu napoveduje, da lahko v prihodnjih dneh v nižinah v zraku pričakujemo glavna alergena, cvetni prah leske in jelše. Več cvetnega prahu se lahko sprosti zlasti v sončnih in toplejših popoldnevih. Obremenitev z lesko bo srednje visoka do lokalno visoka, z jelšo srednje visoka. Tudi topoli se pripravljajo na cvetenje. V Primorju se lokalno sprošča cvetni prah cipresovk.
Kakor vreme pepelnice kaže, tako cel post ostane.
V času cvetenja leske in jelše se lahko razvijejo simptomi alergije tudi pri posameznikih, preobčutljivih za cvetni prah breze. Alergijo na cvetni prah ima po podatkih iz literature od 10 do 30 odstotkov odraslega prebivalstva. Cvetni prah je najpogostejši alergen pri sezonskih alergijah, ki se pojavijo ob spremembi letnih časov.
Alergeni sprožijo reakcijo imunskega sistema v telesu, ki proizvede protitelesa za zaščito organizma. Ta povzročijo, da se žile razširijo in telo proizvede vnetne snovi, kar se običajno manifestira kot vnetje nosne sluznice ali oči, lahko tudi kot alergijska astma. Simptomi se lahko razlikujejo glede na letni čas, kraj in vrsto alergij.
Prihaja ohladitev
V preteklih dneh, ko so se temperature zraka ponovno začele zviševati, se je začelo prebujati tudi sadno drevje. Na izpostavljenih sončnih legah na Primorskem so se začeli napenjati brsti marelic, ki imajo krajše fiziološko mirovanje kot druge sadne vrste in jih vsaka otoplitev v januarju ali februarju zbudi, da začnejo krožiti sokovi ter se pripravljajo na brstenje. Marelice cvetijo najbolj zgodaj med vsemi sadnimi vrstami z izjemo mandlja, zato so tudi najbolj občutljive za spomladanske pozebe.
Sredina februarja je prinesla zmerno sušo podzemne vode v zgornjesavski regiji.
Tudi letos lahko ob morebitni ponovni ohladitvi pozebejo še zaprti cvetni brsti in popoka lubje na deblu. Pri temperaturi zraka na primer –5 °C se ob sončnem vremenu lubje na južni strani lahko segreje celo do 10 °C ali več.
Pepelnica je starodavni liturgični praznik s svetopisemskimi koreninami, je premakljivi praznik v katoliškem koledarju: praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas. Pustni torek in pepelnična sreda sta letos prinesla zelo toplo vreme. V Ljubljani se običajne povprečne dnevne temperature zraka v sredini februarja gibajo okrog 2 °C, letos pa so bile v posameznih dneh celo nad 7 °C.
Tudi popoldnevi so se pošteno ogreli, najvišje dnevne temperature so bile med 11 in 16 °C, na vzhodu do 18 °C. A čeprav vremenski pregovor pravi, da kakor vreme pepelnice kaže, tako cel post ostane, očitno ne bo tako. Prva ohladitev, ki bo prinesla padavine, višje ležečim krajem pa tudi nekaj snega, prihaja že konec tedna.
Čas dognojevanja
Marsikje so po 15. februarju na njivah in travnikih zabrneli traktorji in raztrosili hlevski gnoj. Po uredbi je gnojenje s hlevskim gnojem na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, razen če ga zaorjemo v treh dneh. Prav tako je prepovedano gnojenje s tekočimi organskimi gnojili, kot sta gnojnica in gnojevka. Kmetijske svetovalne službe že priporočajo prva dognojevanja ozimnih posevkov. Pravočasno posejani in dobro razviti posevki, ki imajo primerno razvit koreninski sistem in se razraščajo, potrebujejo dognojevanje z dušikom takoj po 15. februarju, ko so vremenske in talne razmere ugodne.
Posevki oljne ogrščice in ozimnih žit kot tudi travinja potrebujejo dušik zgodaj spomladi, saj začnejo rasti pri temperaturah nad 5 °C. Ker je v tem času mineralizacija organske snovi iz tal zaradi nižjih temperatur počasnejša, je v tleh na razpolago premalo dušika. Zato je najbolj ustrezno dognojevanje z mineralnimi gnojili, da je dušik dostopen rastlinam takoj po padavinah, ko se granule raztopijo. Odmerke dognojevanja je treba prilagajati stanju posevkov, tlom in lokaciji. Na Bovškem, Goriškem in Obali je površinski sloj tal presušen, ker je bil konec januarja in začetek februarja večinoma suh. Gnojenje bo smiselno šele ob prvih napovedanih padavinah.
Kljub obilni namočenosti januarja je po podatkih Arsovega sušomera sredina februarja prinesla zmerno sušo podzemne vode v zgornjesavski regiji zaradi omejenega odtoka padavinske vode v vodonosnike, povezanega z zadrževanjem snega v visokogorju. V nadaljevanju februarja se bo po podatkih lavinskega biltena nadaljeval postopen proces preobražanja snežne odeje z dnevnim taljenjem in nočnim zmrzovanjem. Ta proces bo izrazitejši na sončnih legah, v osojah pa precej počasnejši. Minuli teden se je snežna odeja postopoma tanjšala tudi v nižinah, površinski sloj tal je bil večinoma pomrznjen. Le na Obali in Goriškem je bila površina tal suha.
