OBOŽUJEJO GA

Valjanje po iztrebkih je način komunikacije

Psi obožujejo smrdljive snovi, z njimi prikrijejo lasten vonj ali pa nam želijo predstaviti tistega, na katerega so naleteli na sprehodu.
Fotografija: Verjetno gre za evolucijsko prilagoditev. FOTO: Petra Richli/Getty Images
Odpri galerijo
Verjetno gre za evolucijsko prilagoditev. FOTO: Petra Richli/Getty Images

Psi obožujejo valjanje po iztrebkih in drugih smrdljivih snoveh, znanstveniki pa že desetletja ugibajo, kaj jih žene k temu. Ena od vodilnih teorij je, da je to evolucijski ostanek iz časov, ko so bili psi še divji plenilci. To dokazuje tudi dejstvo, da se po iztrebkih radi valjajo tudi volkovi, lisice in kojoti.

Z valjanjem v izločkih drugih vam najbrž hočejo nekaj povedati. FOTO: Gregsawyer/Getty Images
Z valjanjem v izločkih drugih vam najbrž hočejo nekaj povedati. FOTO: Gregsawyer/Getty Images

Sprva so znanstveniki menili, da gre za zakrivanje lastnega vonja, da bi lažje ulovili plen. Toda študija iz leta 1986, v kateri so biologi opazovali dve skupini volkov v ujetništvu v Kanadi, je ugotovila, da je volkove najmanj zanimalo valjanje v iztrebkih rastlinojedih živali, ki predstavljajo njihov plen.

Najraje so se povaljali v umetnih vonjih, na primer v parfumih ali pa motornem olju. Drugi najljubši vonj volkov so bili iztrebki drugih mesojedcev, kot so pume in črni medvedi. Takšna lovska preobleka bi lovcu prej škodovala kot koristila. Pat Goodmann, višja kustosinja živali v Wolf Parku v Indiani, ki je dolga leta preučevala vonjave pri volkovih, poudarja, da volkovi le redko lovijo iz zasede. Sklepa, da je valjanje v tujem vonju prej zaščita pred drugimi plenilci.

Idejo potrjuje raziskava, ki jo je 2016. objavil Max Allen, ekolog, ki je bil takrat na Univerzi Wisconsin v Madisonu, zdaj pa je na Univerzi Illinois Urbana-Champaign. S pomočjo oddaljenih kamer je posnel nekaj nenavadnega vedenja sivih lisic, ki živijo okoli območja Santa Cruz v Kaliforniji.

Običajno samotarske sive lisice so redno obiskovale mesta, ki so jih samci gorskih levov uporabljali za označevanje z vonjem. Posnetek je pokazal, kako si lisice drgnejo lica po tleh, ki so jih gorski levi označili z urinom močnega vonja. Na ta način se, meni Allen, lisice skrivajo pred kojoti, ki so od njih večji in jih lovijo. Vendar ta teorija ne pojasni, zakaj se tudi večji mesojedci, kot so volkovi, prav tako drgnejo ob vonjave, ki jih puščajo drugi plenilci.

Možno je, da želijo v resnici pustiti lasten vonj. Šlo bi lahko tudi za to, da želijo predstaviti vonj, na katerega so naleteli, preostalim v krdelu. To bi pomenilo, da se pes povalja v živalskem izločku, ker vam želi povedati, na kaj je naletel na poti, se pravi, da želi z vami izmenjati informacije.

Takole puščajo svoj vonj in obenem označujejo teritorij. FOTO: Vit-plus/Getty Images
Takole puščajo svoj vonj in obenem označujejo teritorij. FOTO: Vit-plus/Getty Images

Pegaste hijene se na primer valjajo po truplih mrtvih živali v naravi. Študija o hijenah v ujetništvu je pokazala, da so živali, ki dišijo po mrhovini, deležne več pozornosti in nege ostalih v skupini. Podobno se etiopski volkovi povaljajo po tleh, kjer so pravkar jedli. Na ta način bi lahko sporočali drugim, da je hrana še ostala ali pa je je zmanjkalo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije