Vam je prevroče?

Letošnje poletje nam ne prizanaša z visoko temperaturo, zato previdnostnih ukrepov, s katerimi preprečujemo tudi hude zaplete zaradi pregrevanja in celo smrt, nikakor ne gre zanemariti. Mnogi si dolge in vroče dneve lajšajo s klimatskimi napravami, brez katerih kdaj preprosto ne gre, a ne smemo pozabiti, da zahtevajo dosledno vzdrževanje in pravilno uporabo.
 

Razlika naj ne bo prevelika

Da klimatske naprave prinašajo kar nekaj pasti, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: »Idealna temperatura zraka za človeka, čemur pravimo toplotno udobje, se razlikuje od posameznika do posameznika, tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje gibamo. Kot cono toplotnega udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznavamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti: temperatura naj bo med 22 in 26 stopinj Celzija, relativna vlažnost 30─60 odstotkov, srednja hitrost zraka med hlajenjem pa 0,15 metra na sekundo. Poleti, ko je zunaj več kot 30 stopinj Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo.« Ne smemo pozabiti, da je za telo izjemno stresna tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam, nadaljujejo strokovnjaki z NIJZ: »Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Če je prehod iz zelo nizke temperature na visoke zelo hiter, lahko pride do šoka in posledično celo do smrti! Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.«


 

Bolna zgradba, bolni ljudje

Pri nakupu klimatske naprave se velja posvetovati s strokovnjakom predvsem glede velikosti bivalnega ali delovnega prostora. »Če naprava zajema zunanji zrak, je pomembno, kje ga zajema in kakšno je zunanje onesnaženje ter kakšni so morebitni filtri. Pri namestitvi je treba upoštevati tudi hrup, ki ga lahko povzroča naprava, in postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka. V zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka uravnava izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpirati oken, mnogi navajajo različne bolezenske znake. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (ang. sick building sindrome), ki prinaša specifične in nespecifične težave. Pri prvih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali pa za poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni. Pri drugih ne poznamo povzročitelja težav, ki pa so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Tako stanje prinaša kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema,« opozarjajo na NIJZ in pristavljajo, da klimatske naprave terjajo tudi redno in pravilno vzdrževanje ter servisiranje za zagotavljanje varne uporabe: »Ob nerednem vzdrževanju se v napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku. Predvsem pa je pomembno zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti rednega prezračevanja bivalnih prostorov!«



Če imamo doma klimatsko napravo, nam vsekakor pomaga premostiti najhujšo pripeko, sicer pa pri visokih temperaturah pomaga tudi zavetje narave in sence, še svetujejo na NIJZ: »Če je nimamo, zračimo in ohlajamo prostor zgodaj zjutraj in pozno zvečer, vmes pa zatemnimo stanovanje. Oblačimo se v lahka oblačila iz naravnih tkanin, kot sta lan in bombaž, najbolje svetle barve. Če gremo na sonce, ne pozabimo na klobuk!« Ne pozabimo, pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče. Takih primerov sicer ni veliko, še povedo na NIJZ, so pa dovzetni zanje predvsem gradbeni oziroma cestni delavci pa tudi športniki, ki se, denimo, v hudi vročini udeležijo gorskega maratona. Ob izrazito visokih zunanjih temperaturah pa nista redka toplotna izčrpanost ali toplotni udar; v obeh primerih je treba takoj poklicati zdravnika oziroma na številko 112, več o simptomih pa v okvirčkih.