Varnost živil je odvisna od nas (FOTO)
Eden od načinov, kako lahko kupec prepozna kakovostno hrano, so certifikati. Kot je na dogodku v okviru evropske kampanje Safe2Eat 2024 povedala Mira Kos Skubic z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, živila, označena z njimi, izpolnjujejo dodatne zahteve in so pregledana ne le s strani uradnih pristojnih organov, temveč redno, vsaj enkrat letno, tudi s strani neodvisnih institucij.
»Pri nadzoru certifikacijskih organov se v pridelavi oziroma proizvodnji spremlja izvajanje dodatnih zahtev, ki so predpisane s posebnimi predpisi ali standardi. Samo proizvod, pri katerem se ugotovi izpolnjevanje vseh predpisanih zahtev, pridobi certifikat in se lahko označuje z določenim logotipom,« je dejala.
Znak za ekološka živila, veljaven po vsej Evropi, je zelen z motivom lista, iz zvezd. Potrošniki moramo biti kritični do oznak, ki jih proizvajalci sami dajejo na embalaže in ki označujejo določeno lastnost živila, saj ni nujno, da izpostavljena lastnost pomeni tudi kvaliteto. Stroka sicer pregleduje tudi izpolnjevanje prostovoljnih označb na embalažah, je povedala Kos Skubičeva.
2 uri je lahko kuhana hrana zunaj.
Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je opozorila na pomen sledljivosti za varno in kakovostno hrano. S tem so zagotovljene informacije o vseh korakih na poti, po kateri hrana pride od njive do mize, od kod so surovine za izdelek in kam ta izdelek gre. To je pomembno tudi v primeru odpoklica, da se hitro ugotovi, ali je s hrano kaj narobe in se jo umakne s trga. »Sledljivost je z evropsko živilsko zakonodajo uzakonjena že več kot 20 let. Govorimo o tem, kakšno pot hrana naredi od njive do naše mize in nam omogoča, da poznamo vsak korak, ki ga hrana po svoji poti naredi,« je dejala.
Kadar kupujemo lokalno pridelano hrano na tržnicah, je ena od varovalk za ugotavljanje kakovosti obisk na kmetiji, od koder hrana prihaja. Kot je poudarila Kos Skubičeva, bodimo pozorni na to, ali prodajalci na stojnicah s hrano primerno ravnajo: imajo ločeno nepredelano in predelano hrano, imajo občutek za higieno, sta sadje in zelenjava sveža. Seznam preverjenih lokalnih pridelovalcev najdemo na spletni strani Naša super hrana, vzpostavljeni pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zaradi številnih različnih informacij o prehrani in vseh mogočih oznak smo potrošniki pogosto zmedeni in ne vemo, čemu verjeti. Prehranski svetovalec, inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin priporoča, da se pri informacijah, ki izrazito odstopajo od splošnih smernic, dvakrat vprašamo, ali držijo.
Piščanca ne peremo
Problematičen člen v verigi od vira do krožnika smo lahko tudi mi sami. Med našimi pogostimi napakami je pranje surovega piščanca z vodo, saj lahko s tem po nepotrebnem kontaminiramo širše območje okoli korita. Piščanca ni treba prati, saj ga toplotno obdelamo.
Vse površine, na katerih pripravljamo hrano, morajo biti čiste.
Pri ravnanju s hrano je, tako Blaznikova, pomembnih več t. i. ključev. Med njimi so čiščenje, kar pomeni, da morajo biti vse površine, na katerih pripravljamo hrano, čiste; ločevanje kuhane in surove hrane; temperatura obdelave hrane, pri čemer je pomembna skrbna priprava pri novih tehnikah pri nižji temperaturi; ustrezno shranjevanje, ki denimo predvideva, da je lahko kuhana hrana na sobni temperaturi največ dve uri in da zamrznjeno hrano odmrzujemo čez noč v hladilniku; umivanje rok in uporaba čiste vode.
Takšno pravilno ravnanje se je nekoč prenašalo iz roda v rod, dandanes pa strokovnjaki opažajo, da mlajše generacije od starejše niso dobile potrebnega znanja. Poudarili so, da je zelo pomembno, da pravilnega ravnanja s hrano učimo svoje otroke.
Letošnji že šesti svetovni dan živil je potekal pod geslom Varnost živil: pripravimo se na nepričakovano in opozarja na še en vidik, vpliv podnebnih sprememb na kakovost in varnost hrane. Poplave, suše in vročina namreč spreminjajo pogoje za varnost živil. V Sloveniji smo se s tem soočili ob zadnjih poplavah, ko so mnogi strokovnjake spraševali, kaj storiti z živili ali pridelki, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Kot je povedala Blaznikova, je treba tako hrano in pridelke zavreči, saj niso varni.
