PRENOVA DVORIŠČA
Velika sprememba tudi z majhnimi popravki
Prenova dvorišča ni mačji kašelj, zato najprej premislimo, kaj je izvedljivo in primerno.
Odpri galerijo
Če tla niso dovolj zračna in na njih zastaja voda, trata ne bo dobro uspevala. FOTOgrafije: GETTY IMAGES
Spomladi z naravo zaživimo tudi ljudje. Ob prvih toplih sončnih žarkih se zapodimo na prosto. Veliko dela nas namreč čaka, od urejanja vrtov in obrezovanja drevja do pregledovanja ograd, fasad, vrtnih ut, vrtnega pohištva … Vsega, kar bi lahko mraz, led in sneg poškodovali, in zdaj je čas, da popravimo, obnovimo ali zamenjamo.
Spomladi marsikoga prime želja po spremembi. Vrtna pot, na kateri so bili položeni samo kamni, ni več dovolj dobra, raje bi jo zamenjali z asfaltno. Pa morda razširili teraso ali prostor za druženje na vrtu, posadili kakšno novo cvetlico, grm ali drevo. Seznam je lahko res dolg. A preden se česar koli lotimo, je treba želje uskladiti z drugimi člani gospodinjstva, morda sosedi, če bodo dela vplivala na njihovo vsakodnevno življenje, še bolj, če si z njimi prostor ob hiši delimo.
Potem je tu seveda še vprašanje denarja in časa. Če si želimo novih rastlin, se je dobro pozanimati, katere bodo v našem okolju dobro uspevale. Prav zato je pred večjimi projekti, med katere zagotovo spada tudi prenova dvorišča, dobro najprej ideje strniti na papirju. Lahko si omislimo profesionalnega krajinskega arhitekta ali pa pobrskamo po spletu, kjer je na voljo res ogromno idej za vsak žep. Nato določimo prednostne naloge.
Če je dovoz že res potreben prenove, zaradi novih sosedov pa bi namesto žičnate ograje raje postavili kakšno, ki zagotavlja več zasebnosti, moramo najprej določiti proračun za to. Kar ostane, namenimo nenujnim, a dobrodošlim spremembam.
Če si želimo novih rastlin, je poleg tega, katere so za podnebje, v katerem živimo, najbolj primerne, dobro upoštevati še nekaj nasvetov glede varnosti: pod okna stanovanjske hiše raje ne sadimo košatih ali večjih grmovnic, pravzaprav bo najbolje, da tam razen cvetličnih korit ni ničesar. Nepridipravi lahko namreč večji grm tik pod oknom izkoristijo za skrivališče, iz katerega bodo opazovali, kaj se v hiši dogaja, in udarili, ko se jim bo zazdelo primerno.
Tudi fasado je dobro pustiti čim bolj golo, brez opor za plezalke, po katerih bi lahko do zgornjih nadstropij splezal še kdo.
Če si želimo trate, je dobro vedeti, da je z njo precej dela. Najprej potrebujemo primerno podlago, ki mora biti zračna, v tleh ne sme zastajati voda, prav tako ni dobro, da je na neposrednem soncu. Redno jo je treba gnojiti, zračiti in seveda kositi. Veliko manj dela bo denimo s skalnjakom, ki je odlična izbira tudi za bolj vroča podnebja, kjer poleti pade malo dežja, ter za neravne terene. S skalami ali večjimi kamni lahko popestrimo terasaste grede in nasipe, manjši skalnjak lahko ustvarimo tudi na povsem ravnem delu dvorišča.
Posvetujmo se s strokovnjakom, želeno podobo izrišemo na papir, šele nato se lotimo postavljanja. V skalnjak lahko zasadimo veliko rastlin. Poleg očitnih sukulent in kaktusov tudi vse mediteranske, ki uspevajo v bolj plitvi zemlji in ne potrebujejo veliko vode, denimo sivko. Če živimo v gorah, bodo takšne zasaditve videti čudno in tuje, zato raje izberemo rastline, ki jih lahko najdemo v domačem okolju. Takšne so med drugim vresje, pritlikave sorte ruševja, blazinaste avbrecije, grenik in mahovni kamnokreči. Pazimo le, da ne mešamo tistih, ki jih je treba pogosto zalivati, in tistih, ki tega ne marajo, saj tako nekaj rastlin ne bo uspevalo, kot bi lahko.
Za tiste, ki bi si želeli dvorišče, okrasni vrtiček ali trato pred hišo le nekoliko osvežiti brez večjih posegov, bo hitra in cenovno ugodna rešitev vrtna osvetljava. V specializiranih trgovinah je izbira zunanjih svetil res velika, lahko se odločimo za bakle, led lučke, ki jih poljubno razporedimo ob poti ali med grmičevje, solarne luči v obliki krogel itd. Ob posebnih priložnostih v prazne steklenice zložimo manjše led luči na vrvici in jih obesimo na ograjo ali bližnje drevo.
Če so bile okrasne gredice doslej gole, okrog rastlin nasujemo zastirko iz lubja – malo truda za velik učinek. Ali pa gredice od poti ločimo z opekami, ki jih postavimo drugo ob drugo, sem in tja strateško postavimo večji okrasni kamen in podobno.
Spomladi marsikoga prime želja po spremembi. Vrtna pot, na kateri so bili položeni samo kamni, ni več dovolj dobra, raje bi jo zamenjali z asfaltno. Pa morda razširili teraso ali prostor za druženje na vrtu, posadili kakšno novo cvetlico, grm ali drevo. Seznam je lahko res dolg. A preden se česar koli lotimo, je treba želje uskladiti z drugimi člani gospodinjstva, morda sosedi, če bodo dela vplivala na njihovo vsakodnevno življenje, še bolj, če si z njimi prostor ob hiši delimo.
Potem je tu seveda še vprašanje denarja in časa. Če si želimo novih rastlin, se je dobro pozanimati, katere bodo v našem okolju dobro uspevale. Prav zato je pred večjimi projekti, med katere zagotovo spada tudi prenova dvorišča, dobro najprej ideje strniti na papirju. Lahko si omislimo profesionalnega krajinskega arhitekta ali pa pobrskamo po spletu, kjer je na voljo res ogromno idej za vsak žep. Nato določimo prednostne naloge.
Če je dovoz že res potreben prenove, zaradi novih sosedov pa bi namesto žičnate ograje raje postavili kakšno, ki zagotavlja več zasebnosti, moramo najprej določiti proračun za to. Kar ostane, namenimo nenujnim, a dobrodošlim spremembam.
Skalnjak namesto trate
Če si želimo novih rastlin, je poleg tega, katere so za podnebje, v katerem živimo, najbolj primerne, dobro upoštevati še nekaj nasvetov glede varnosti: pod okna stanovanjske hiše raje ne sadimo košatih ali večjih grmovnic, pravzaprav bo najbolje, da tam razen cvetličnih korit ni ničesar. Nepridipravi lahko namreč večji grm tik pod oknom izkoristijo za skrivališče, iz katerega bodo opazovali, kaj se v hiši dogaja, in udarili, ko se jim bo zazdelo primerno.
Tudi fasado je dobro pustiti čim bolj golo, brez opor za plezalke, po katerih bi lahko do zgornjih nadstropij splezal še kdo.
Če si želimo trate, je dobro vedeti, da je z njo precej dela. Najprej potrebujemo primerno podlago, ki mora biti zračna, v tleh ne sme zastajati voda, prav tako ni dobro, da je na neposrednem soncu. Redno jo je treba gnojiti, zračiti in seveda kositi. Veliko manj dela bo denimo s skalnjakom, ki je odlična izbira tudi za bolj vroča podnebja, kjer poleti pade malo dežja, ter za neravne terene. S skalami ali večjimi kamni lahko popestrimo terasaste grede in nasipe, manjši skalnjak lahko ustvarimo tudi na povsem ravnem delu dvorišča.
Če si želimo okolico le nekoliko osvežiti, z malimi solarnimi lučmi osvetlimo poti.
Posvetujmo se s strokovnjakom, želeno podobo izrišemo na papir, šele nato se lotimo postavljanja. V skalnjak lahko zasadimo veliko rastlin. Poleg očitnih sukulent in kaktusov tudi vse mediteranske, ki uspevajo v bolj plitvi zemlji in ne potrebujejo veliko vode, denimo sivko. Če živimo v gorah, bodo takšne zasaditve videti čudno in tuje, zato raje izberemo rastline, ki jih lahko najdemo v domačem okolju. Takšne so med drugim vresje, pritlikave sorte ruševja, blazinaste avbrecije, grenik in mahovni kamnokreči. Pazimo le, da ne mešamo tistih, ki jih je treba pogosto zalivati, in tistih, ki tega ne marajo, saj tako nekaj rastlin ne bo uspevalo, kot bi lahko.
Da bi imeli res lepo trato, je treba veliko dela, če ga nismo pripravljeni vlagati v njeno vzdrževanje, si raje omislimo kaj drugega, denimo skalnjak.
Za tiste, ki bi si želeli dvorišče, okrasni vrtiček ali trato pred hišo le nekoliko osvežiti brez večjih posegov, bo hitra in cenovno ugodna rešitev vrtna osvetljava. V specializiranih trgovinah je izbira zunanjih svetil res velika, lahko se odločimo za bakle, led lučke, ki jih poljubno razporedimo ob poti ali med grmičevje, solarne luči v obliki krogel itd. Ob posebnih priložnostih v prazne steklenice zložimo manjše led luči na vrvici in jih obesimo na ograjo ali bližnje drevo.
Če so bile okrasne gredice doslej gole, okrog rastlin nasujemo zastirko iz lubja – malo truda za velik učinek. Ali pa gredice od poti ločimo z opekami, ki jih postavimo drugo ob drugo, sem in tja strateško postavimo večji okrasni kamen in podobno.
