VESOLJE
Vesoljsko sondo na Marsu zajel peščeni vihar
Na rdečem planetu je bila nekoč tekoča voda. Bo rover ostal cel?
Odpri galerijo
Rover že skoraj 14 let in pol potuje po Marsu.
Cilj programa raziskovanja Marsa ameriške vesoljske agencije Nasa je odkriti sledi vode, sledi življenja. Misija vključuje dve enaki gibljivi robotski vesoljski sondi MER, Mars Exploration Rovers, torej roverja, imenovana Spirit in Opportunity. V začetku leta 2003 sta obe uspešno poleteli proti Marsu in uspešno pristali na rdečem planetu. Pozneje se je izkazalo, da sta se nekajkrat visoko odbili od tal, preden sta se umirili in znebili balonov ter začeli priprave na delovanje v tujem svetu.
Vsak rover je ob pristanku tehtal 180 kilogramov in imel šest koles, visok je bil 1,5 metra, širok 2,3 in dolg 1,6 metra. Vsako od šestih koles ima lasten motor, vsako je oblikovano tako, da se lahko vzpenja, sprednji dve sta sukata in se zakopljeta v tla. Tako rover postane nepremičen. Potuje s hitrostjo od 50 milimetrov do dveh metrov na sekundo, vendar je povprečna hitrost znatno nižja, in to 10 milimetrov na sekundo.
Da lahko deluje, potrebuje energijo. Vir energije so sonce oziroma sončne celice in litijeve ionske baterije. Sončne celice po nekaj urah osvetljenosti proizvajajo povprečno 140 vatov energije, rover za gibanje potrebuje 100 vatov. V celem dnevu lahko proizvedle od 300 do 900 vatov energije, odvisno od prahu v atmosferi. Posledica malih vrtinčastih viharjev je pogosto čiščenje.
Leta 2007 sta imela med globalnim prašnim viharjem oba roverja na razpolago res malo energije: Opportunity 128 vatov, Spirit pa le 89. A sta to kritično obdobje prestala cela. Oba imata na krovu več različnih naprav za znanstveno proučevanje in raziskovanje, tudi panoramsko kamero, ki omogoča barvno slikovno gradivo ter vpogled v sestavo terena, mineralogijo in druge posebnosti; je 1,5 metra nad površino in ima tako pogled na širše območje. Na krovu je več navigacijskih kamer, ki posredujejo črno-belo slikovno gradivo. Tam je tudi mini spektrometer, ki ugotavlja prisotnost različnih kamenin. Na robotsko roko je pritrjen instrument, ki proučuje kemično sestavo in prisotnost elementov v kamninah in tleh, ter tudi magnet, ki zbira delčke prahu. V robotski roki je mehanično praskalo, ki odstranjuje prah s kamenin in razkriva tisto, kar je pod prahom.
Oba roverja sta potrdila dejstvo, da je na Marsu nekoč tekla voda in je bil planet drugačen, bolj gostoljuben, kot je zdaj. To pa pomeni, da bi takrat lahko vladale razmere, primerne za življenje.
Rover Spirit je pristal pri kraterju Gusev, tam je deloval šest let, nato pa obstal v peščinah in utihnil. Druga naprava je delovala še naprej, še pred nekaj dnevi, ko se je trdoživi Opportunity znašel v velikih težavah. Pristal je na območju Meridiani Planum in že skoraj 14 let in pol potuje po Marsu, stik z Zemljo pa se je prekinil pred dnevi. Zgodilo se je, ko je ugasnil vse porabnike energije razen posebne ure, ki je potrebna za njegov ponovni zagon in delovanje. Ravno zdaj namreč na Marsu divja orjaški peščeni vihar, ki pokriva površino, večjo od Amerike in Rusije. Vihar je precej podoben tistemu, ki je divjal leta 1971 in je kar nekaj časa onemogočal delovanje prvega umetnega satelita Marsa Marinerja 9 pri zbiranju slikovnega gradiva.
Ob zaznavi viharja so sončne celice oskrbovale Opportunity s 645 vati energije, dva dneva pozneje, ko je postal močnejši, je proizvodnja padla na 133 vatov, zato so se strokovnjaki odločili prekiniti znanstveno delo. Še pred nekaj dnevi so bili vsi poskusi vzpostavljanja vnovičnega stika z roverjem neuspešni. Morda se je zaradi malo energije, ki jo ima na voljo, spravil v stanje spanja in se bo znova zbudil, ko je bo imel na voljo dovolj. Dotlej bo izpostavljen nizkim temperaturam, kar bo obremenilo njegovo notranjo strukturo. Opremljen je z osmimi grelniki moči enega vata, ki kot vir energije uporabljajo radioaktivni plutonij. Ko je na Marsu vihar, se običajno dvigne temperatura ozračja, in na to karto igrajo vesoljski strokovnjaki. Ali bo odporna vesoljska sonda preživela tudi ta izziv, bo pokazal čas.
Vsak rover je ob pristanku tehtal 180 kilogramov in imel šest koles, visok je bil 1,5 metra, širok 2,3 in dolg 1,6 metra. Vsako od šestih koles ima lasten motor, vsako je oblikovano tako, da se lahko vzpenja, sprednji dve sta sukata in se zakopljeta v tla. Tako rover postane nepremičen. Potuje s hitrostjo od 50 milimetrov do dveh metrov na sekundo, vendar je povprečna hitrost znatno nižja, in to 10 milimetrov na sekundo.
Rover se je znašel v težavah. FOTO: Nasa
Da lahko deluje, potrebuje energijo. Vir energije so sonce oziroma sončne celice in litijeve ionske baterije. Sončne celice po nekaj urah osvetljenosti proizvajajo povprečno 140 vatov energije, rover za gibanje potrebuje 100 vatov. V celem dnevu lahko proizvedle od 300 do 900 vatov energije, odvisno od prahu v atmosferi. Posledica malih vrtinčastih viharjev je pogosto čiščenje.
Leta 2007 sta imela med globalnim prašnim viharjem oba roverja na razpolago res malo energije: Opportunity 128 vatov, Spirit pa le 89. A sta to kritično obdobje prestala cela. Oba imata na krovu več različnih naprav za znanstveno proučevanje in raziskovanje, tudi panoramsko kamero, ki omogoča barvno slikovno gradivo ter vpogled v sestavo terena, mineralogijo in druge posebnosti; je 1,5 metra nad površino in ima tako pogled na širše območje. Na krovu je več navigacijskih kamer, ki posredujejo črno-belo slikovno gradivo. Tam je tudi mini spektrometer, ki ugotavlja prisotnost različnih kamenin. Na robotsko roko je pritrjen instrument, ki proučuje kemično sestavo in prisotnost elementov v kamninah in tleh, ter tudi magnet, ki zbira delčke prahu. V robotski roki je mehanično praskalo, ki odstranjuje prah s kamenin in razkriva tisto, kar je pod prahom.
Oba roverja sta potrdila dejstvo, da je na Marsu nekoč tekla voda in je bil planet drugačen, bolj gostoljuben, kot je zdaj. To pa pomeni, da bi takrat lahko vladale razmere, primerne za življenje.
Rover Spirit je pristal pri kraterju Gusev, tam je deloval šest let, nato pa obstal v peščinah in utihnil. Druga naprava je delovala še naprej, še pred nekaj dnevi, ko se je trdoživi Opportunity znašel v velikih težavah. Pristal je na območju Meridiani Planum in že skoraj 14 let in pol potuje po Marsu, stik z Zemljo pa se je prekinil pred dnevi. Zgodilo se je, ko je ugasnil vse porabnike energije razen posebne ure, ki je potrebna za njegov ponovni zagon in delovanje. Ravno zdaj namreč na Marsu divja orjaški peščeni vihar, ki pokriva površino, večjo od Amerike in Rusije. Vihar je precej podoben tistemu, ki je divjal leta 1971 in je kar nekaj časa onemogočal delovanje prvega umetnega satelita Marsa Marinerja 9 pri zbiranju slikovnega gradiva.
Rover že skoraj 14 let in pol potuje po Marsu.
Ob zaznavi viharja so sončne celice oskrbovale Opportunity s 645 vati energije, dva dneva pozneje, ko je postal močnejši, je proizvodnja padla na 133 vatov, zato so se strokovnjaki odločili prekiniti znanstveno delo. Še pred nekaj dnevi so bili vsi poskusi vzpostavljanja vnovičnega stika z roverjem neuspešni. Morda se je zaradi malo energije, ki jo ima na voljo, spravil v stanje spanja in se bo znova zbudil, ko je bo imel na voljo dovolj. Dotlej bo izpostavljen nizkim temperaturam, kar bo obremenilo njegovo notranjo strukturo. Opremljen je z osmimi grelniki moči enega vata, ki kot vir energije uporabljajo radioaktivni plutonij. Ko je na Marsu vihar, se običajno dvigne temperatura ozračja, in na to karto igrajo vesoljski strokovnjaki. Ali bo odporna vesoljska sonda preživela tudi ta izziv, bo pokazal čas.
