Veter odpihnil februar, zakorakali bomo v pomlad, podhranjeno z dežjem
Ko je že pošteno dišalo po pomladi in so nas greli topli sončni žarki, so se vrnila hladna jutra. Najnižje jutranje temperature zraka so bile med –5 in 0 °C, v alpskih dolinah do –10°C, tudi na Primorskem so se vrtele okrog ničle. Povprečne dnevne temperature zraka so bile za 5–7 °C nižje glede na pretekle dni. Kljub temu je bil februar nadpovprečno topel mesec, v Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka za 2,8 °C, v Mariboru 3,1 °C, v Murski Soboti pa za 3,3 °C višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010.
Nekaj dni zapored je pihal okrepljeni severni in severovzhodni veter. Vetrovno striženje je povzročala velika razlika v zračnem tlaku med ciklonom nad jugovzhodno in anticiklonom nad severovzhodno Evropo.
Najmočnejši sunki vetra so v preteklem vikendu v notranjosti dosegali hitrosti okoli 50 km/h, burja pa se je šopirila s sunki od 70 do celo več kot 100 km/h. Februar se je poslovil s slabo padavinsko bero, večinoma so količine padavin, kljub zadnjim padavinskim dogodkom, še vedno podpovprečne. V Novem mestu je padlo okrog 80 odstotkov običajne februarske količine dežja, v Ljubljani dobrih 74, v Biljah okrog 50, v Portorožu 40, v Mariboru in Murski Soboti le rahlo nad 30 odstotki povprečja.
Po fenološkem koledarju smo v obdobju predpomladi, ki traja od druge dekade februarja do prve dekade marca. V tem obdobju se najprej pojavijo začetek in splošno cvetenje navadne leske ter začetek cvetenja malega zvončka. Na nekaterih območjih v Sloveniji mali zvonček ne uspeva, v tem primeru lahko opazujemo pomladanski veliki zvonček, imenovan tudi kronica, norica. V obdobju fenološke predpomladi opazujemo začetek in splošno cvetenje jelše, začetek cvetenja pomladanskega žafrana, lapuha, trepetlike, ive in rumenega drena. Precej idej za šopek ob dnevu žena, ki prihaja.
Vstopamo v marec, sušec. Niti za prvo dekado marca ne kaže večjega dežja. Nadaljevalo se bo suho vreme. Tako bomo podobno kot že nekaj let zapored zakorakali v pomlad, podhranjeno z dežjem.
Ljubitelj kratkih dni in hladnih tal
Toplo vreme v drugi polovici februarja je sprožilo hiter razvoj česna. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb je ponekod že v razvojni fazi treh listov. Ob temperaturah nad 12 °C se aktivira česnova muha. Ob ohladitvi se je razvoj sicer nekoliko ustavil, a tehnologi priporočajo pregledovanje nasadov. Česnovo muho prvič omenjajo leta 1953, ko je v Bolgariji poškodovala okoli 90 odstotkov posevkov. Leta 1984 so večjo škodo opazili v okolici Zagreba, pri nas večjih epidemij zaenkrat ni bilo.
Zimo preživi kot odrasla muha, konec februarja ali marca pa po oploditvi odloži velika bela jajčeca na prezimne česnove liste oziroma v zemljo v okolici česna. Že pri zelo nizkih temperaturah se iz njih izležejo ličinke, se zavrtajo v list in steblo česna ter nato v nastajajočo čebulico. Napadena sadika dobi porumeneli srednji list in se začne sušiti, česnovo steblo postane mehko, puhlo, pozneje tudi glavica. Preden se zabubi, ličinka zleze iz glavice in se zarije v zemljo. Poleg posevka namestimo rumene lepljive plošče, s katerimi bomo zaznali napad muhe. Posevek prekrijemo z vrtno tkanino.
Ob temperaturah nad 12 °C se aktivira česnova muha, ob ohladitvi se je razvoj nekoliko ustavil, a tehnologi priporočajo pregledovanje nasadov.
Česen lahko sadimo jeseni in spomladi. Kali že pri temperaturi med 3 in 5 °C, optimalna temperatura za rast korenine je 10 °C, za nadzemne dele pa 16–18 °C. Zimske sorte so zelo odporne proti nizkim temperaturam in mrazu. Vzrok za odpornost je predvsem v veliki vsebnosti suhe snovi. Za česen je značilno, da za razvoj korenin potrebuje kratek dan, hladno zemljo in razlike med dnevno in nočno temperaturo.
Za začetek rasti in tvorbo čebulice potrebuje določeno obdobje temperatur, nižjih od 7 °C. Česen najbolje uspeva, če je razlika med najnižjimi in najvišjimi dnevnimi temperaturami 6–7 °C. Intenzivna rast strokov se začne pri 20 °C, zorenje pri 25 °C. To pomeni, da je treba saditi spomladanski česen čim bolj zgodaj spomladi. Pri poznejšem sajenju se slabše formirajo korenine in s tem tudi nadzemni del, ima manj listov, kar pomeni drobnejši stroki. To se zlasti pokaže, ko ni dovolj vlage v fazi formiranja strokov, maja in junija.
Zeleni pust, bela velika noč.
Če so razmere za rast česna ugodne, razvije močan koreninski sistem, s tem je pridelka več. V Sloveniji je njegova pridelava zelo skromna, tudi Evropa predstavlja le šest odstotkov svetovne pridelave česna, največ ga pridelajo v Španiji, sicer pa so na vrhu Kitajska s 60 odstotki, sledijo Koreja, Indija in še nekaj drugih.
