Veter razpihal pelod: cvetni prah na pohodu
Na predpraznični dan je po prehodu vremenske fronte zapihal okrepljen veter severozahodne smeri. Sunki vetra so v višjih legah presegli hitrost 70 km/h, ponekod je pihalo celo več kot 100 km/h, na Kredarici več kot 170 km/h. Razglašen je bil oranžni alarm, severni do severozahodni veter je poplesaval predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji. Tudi po nižinah je presegal hitrost 50 km/h.
Kaj povzroči veter? Kakor tekočine in razni plini tudi zračne mase po zakonih fizike težijo k ravnotežju. Veter piha, ko pride do sprememb zračnega tlaka nad manjšim ali večjim območjem.
To pomeni, da bodo, kadar obstajajo območja z različnimi tlaki, začele delovati sile, ki bodo poskušale neskladje izenačiti in prinesti v ravnotežje. Vetrovi so torej premikajoče se zračne mase, ki potujejo od območij z visokim zračnim tlakom k območjem z nizkim tlakom, da bi jih izenačili. Hitrost vetra je odvisna od razlike med visokim in nizkim tlakom. Večja je razlika, močnejši je veter.
Zaščitimo breskve pred kodranjem
V toplejših koncih Slovenje, na Primorskem, v nasadih zgodnjih sort breskev in nektarin, ki rastejo na južnih legah, že nabrekajo brsti. To je čas, ko je treba drevesa zaščititi pred boleznimi, kot sta breskova kodravost in listna luknjičavost koščičarjev. Za škropljenje uporabite bakrove pripravke.
Pri škropljenju je treba upoštevati, da je vreme toplo, brezvetrje in zračna vlaga nad 60 %. Pomembno je, da se s škropivom zajame celoten obseg krošnje. Breskova kodravost je zelo trdovratna bolezen. V obliki zimskih trosov prezimi na poganjkih in brstih gostiteljskih rastlin. Proti koncu zime trosi okužijo liste, ki so še v brstih. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami.
Drevo sicer začne razvijati nove, zdrave liste, vendar je pridelek plodov zmanjšan, saj je rastlina oslabljena. Ker se bolezen aktivira istočasno z rastlino, pride do okužbe že v času brstenja. Iz tega razloga je treba dovolj zgodaj v času napenjanja brstov uporabiti bakrove pripravke. Prve okužbe z breskovo kodravostjo so možne že ob prvih napovedanih padavinah, če bodo temperature zraka tedaj med 8 in 10 °C.
Pelod jelše v vetru
Veter je močno premešal zrak in s tem razpihal pelod. V nižinah je glavna sezona cvetnega prahu leske, obremenitve v toplem in suhem vremenu še naraščajo. Mačice leske so ponekod že podaljšane. V zraku lebdijo tudi pelodna zrna jelše. Poleg črne jelše pri nas uspevata siva in zelena. Jelša cveti pred olistanjem, moška in ženska socvetja so na istem drevesu, razvijejo se že poleti in prezimijo.
Vetrovi so premikajoče se zračne mase, ki potujejo od območij z visokim zračnim tlakom.
Moški cvetovi se na drevesu pojavijo pred ženskimi, v zgodnji pomladi se podaljšajo v dolge rdeče rumene mačice, iz katerih se siplje cvetni prah. Ženski cvetovi so manjši in krajši ter nimajo pecljev. Združeni so v socvetja, v katerih je od 2 do 5 cvetov. Jelša ima značilne plodove – storžke, ki na drevesu ostanejo čez zimo do poletja, ko na vejah začnejo dozorevati novi plodovi. Cvetni prah sive in črne jelše se pojavlja od februarja do aprila. Siva jelša s cvetenjem nekoliko prehiteva črno, v toplih zimah že v drugi polovici januarja.
Suha tla
Slaba bera padavin se marsikje kaže v suhem površinskem sloju tal, ki ga je v zadnjih dneh dobro osušil tudi veter. V zadnjem mesecu opažamo visoke do zelo visoke vrednosti izhlapevanja. Odkloni od povprečja so večinoma od 120 do 140 %, v višjih prepišnih legah tudi do 200 %. To se opaža tudi v zmanjševanju pretoka rek. Nekaj milimetrov dežja ob prehodu hladne fronte ni bistveno spremenilo stanja.
Mesečna meteorološka vodna bilanca v tem obdobju glede na dolgoletne nize odstopa v sušno smer.
V preteklih tednih je v Slovenijo redko prineslo večje padavine, zadnje obilnejše so bile 6. januarja. Tudi mesečna meteorološka vodna bilanca v tem obdobju glede na dolgoletne nize odstopa v sušno smer, primanjkljaj je predvsem v regijah južne polovice Slovenije ter v Ljubljani z okolico. Nizkovodne razmere so v kraških porečjih Ljubljanice in Krke, na Vipavskem in Obali ter na posameznih manjših vodotokih v vzhodnem in osrednjem delu države.
Dober mesec smo zmerno sušo podzemne vode beležili v vsej zahodni Sloveniji pa tudi na območju Notranjske, Ljubljanske, Dolenjske in Savinjske regije. Zaradi daljšega izpada padavin in s tem napajanja vodonosnikov se gladine podzemne vode tudi v drugih regijah po državi postopoma znižujejo. Nekatere planinske koče, ki dobivajo vodo iz deževnice, so imele prazne rezervoarje.
