Vidno napredujejo: hruške cvetijo, vinska trta brsti
Ob toplih popoldnevih rastline vidno napredujejo v razvoju. Še vedno pa jutra ostajajo hladna, s temperaturami zraka le od 2 do 6 °C, v alpskih dolinah okoli 0. V minulih dneh je občasno tudi deževalo, predvsem na vzhodu države, pas padavin pa se je pomikal proti zahodu. Meja sneženja se je spet spuščala v vsej Sloveniji.
Spet je nastopilo vremensko stresno obdobje za koščičaste sadne vrste, ki so v fazi polnega cvetenja ali zaključujejo cvetenje. Jablane so v razvojni fazi rožnatega popka, ponekod na zgodnejših legah pa v fazi začetka cvetenja. Hruške so večinoma že v polnem cvetenju.
Tudi vinska trta začenja brsteti. Na najtoplejših legah je dosegla fenološko fazo nabrekanja brstov, zgodnejše sorte so v stadiju volnenega brsta. Ponekod na zgornjih legah vinogradov lahko opazimo konice zelenih poganjkov. To je čas za zatiranje črne pegavosti in nekaterih pršic z žveplenimi pripravki. Za njihovo uporabo je v času tretiranja potrebna dnevna temperatura zraka vsaj 15 °C, po škropljenju mora biti nekaj dni suho.
Krompirjeva posteljica
Marsikje je krompir že posajen. Priporočljivo je, da ga ne sadimo prezgodaj in da so tla primerno topla: to je takrat, ko temperatura v setveni globini preseže 8 °C. Če nasad prekrijemo s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V osrednjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se temperature zraka dvignejo nad 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter zlasti na Primorskem pa nekoliko prej.
Po padavinah v začetku aprila so temperature tal tudi v osrednji Sloveniji dosegle primerno mejo, medtem ko je bilo sajenje krompirja v severovzhodni Sloveniji do sredine aprila že končano. Vznikle rastline lahko ob nizkih temperaturah zraka doživijo šok in pomrznejo že pri rahli slani, na primer pri –1 °C. Rastline se večinoma obrasejo, tudi z vnovičnim kaljenjem iz obstoječih gomoljev, a so ti poganjki šibki in kljub obraščanju ni možno pričakovati maksimalnih pridelkov.
Krompir, ki je nekoliko bolj zgoden, sadimo nekoliko globlje, saj ga s tem zaščitimo pred hladnimi jutri. Pri sajenju zgodnjih sort seme polagamo v zemljo nekoliko bolj skupaj, pri sajenju poznih sort pa je razdalja med gomolji lahko večja. Tla prej pripravimo do primerne strukture drobnih grudic nekje do globine 20 cm, primerno razrahljan mora biti tudi sloj nad gomolji.
Zelenjadnice intenzivno začenjajo rasti, razmere so ugodne za razvoj škodljivcev.
Osnovna in predsetvena obdelava za sajenje krompirja mora zagotoviti primerne razmere za enakomeren vznik. Zato se zaoravanje hlevskega gnoja in druge rastlinske mase priporoča v jesensko-zimskem času. Krompir vsako leto sadimo na drugo gredo ter tako preprečujemo napad bolezni in škodljivcev. Tagetes, kamilica in mrtva kopriva so dobre sosede, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj krompirja ter ga varujejo pred nekaterimi škodljivci.
Ozimna žita se razraščajo
Tudi ozimna žita so se po padavinah vidno okrepila, trenutno se pripravljajo na prehod v razvojno fazo stebljenja. Zapoznele setve žit, ki so se izvajale konec oktobra in pozneje, nekoliko zaostajajo, ker je bilo razraščanje moteno zaradi suše. Ponekod je bilo opaziti tudi fiziološke motnje, rumenenje, rdečenje listov, kar gre pripisati posledicam neustrezne prehrane. Kjer je bilo prvo dognojevanje izvedeno dovolj zgodaj, takoj po 15. februarju, je v posevkih omililo posledice sušnih razmer, ki je nastopila marca.
Ne glede na to je bil učinek dognojevanja delen zaradi omejujočih vremenskih razmer. Po padavinah so rastne razmere za žita še vedno ugodne, težave trenutno povzroča le sočasen razvoj plevelov. Če je zapleveljenost čezmerna, je potrebna uporaba herbicidov. Pri tem moramo biti v spomladanskem času pozorni na vremenske razmere, predvsem na dnevno-nočna nihanja temperature zraka. Za ukrepanje s herbicidi naj bodo dnevne temperature vsaj 8–10 °C, nočne pa nad lediščem.
Muha ljubi por
Tudi zelenjadnice intenzivno začenjajo rast, prav tako so razmere ugodne za razvoj škodljivcev. V nasadih pora in čebule se pojavlja porova zavrtalka, zato svetovalci priporočajo, da se posevke pokrije s kopreno in se tako škodljivki prepreči odlaganje jajčec.
Ponekod na zgornjih legah vinogradov že lahko opazimo konice zelenih poganjkov.
Porova zavrtalka je majhna muha, nekoliko manjša od hišne, rumenkasto rjave barve. V toplejših letih in na toplejših območjih začnejo muhe prve generacije letati že ob koncu marca, drugod nekoliko pozneje. Iz odloženih jajčec se razvijejo ličinke prvega spomladanskega rodu.
