Visoka greda idealna za domačo zelenjavo (NASVET)

Pa smo dočakali pomlad in toplejše vreme, ki že kliče po delu na vrtu. Tudi če tega nimamo, ni treba, da smo prikrajšani za veselje, ki ga ponuja vrtiček, tako glede dela, ki dokazano sprošča, kot pridelkov, ki so veliko slajši, če jih pridelamo sami. Rešitev so visoke grede, ki jih lahko postavimo na delček trate pred hišo ali pa kar na balkon. Visoke grede so dobrodošle tudi tam, kjer prostor za običajen vrt sicer je, a zemlja na njem ni ustrezna oziroma smo imeli v preteklosti težave s škodljivci.

Običajno visoko gredo namreč postavimo neposredno na zemljo, gre zgolj za okvir, ki je lahko narejen iz desk, tudi hlodov, ali preprosto spletenih vej, lahko pa je tudi plastičen. Za kako visoko gredo se bomo odločili, je stvar osebne presoje. Višja ko bo, manj se bo med delom treba sklanjati. Načeloma se priporoča višina od 60 do 80 centimetrov. Dna takšna greda nima, napolnimo jo z zemljo, bolj rodovitno od tiste na tleh, še prej pa je seveda treba poskrbeti za podlago, ki mora prepuščati vodo.

Če imamo na vrtu težave z voluharji in drugimi škodljivci, v gredo najprej položimo mrežo, ki jim bo onemogočila, da bi se mastili z našimi pridelki. Sledijo veje in vejice, lahko tudi prodec ali glinopor. Vse omenjene podlage bodo poskrbele za odvajanje vode iz zemlje. Material položimo precej na gosto, a ne pregosto. Če skozi to plast voda ne bo mogla odtekati, nismo naredili nič. Drenažna plast naj bo debela približno 20 centimetrov, sledi plast zemlje, ki je lahko kar tista z gredice.

Kako rodovitna je, ni pomembno, saj bomo nanjo nasuli kompost, ki mu primešamo listje in slamo, vanj lahko vmešamo kose lepenke, saj bo ta privabila deževnike, ki so naravni rahljalci prsti. Zdaj pride na vrsto najpomembnejši sloj – kakovostna zemlja. Tudi ta plast naj bo globoka približno 20 centimetrov, najbolj pomembno pa je, da izberemo res kakovostno zemljo.

Pridelek bo večji in rastline bodo hitreje rasle. Visoka greda je zdaj pripravljena na seme oziroma sadike, a z njimi bomo še malce počakali. Dobro je, da greda najprej malce počiva, preden vanjo posadimo sadike, pa zemlji primešamo še organsko gnojilo. Na kar je treba biti pri visokih gredah pozoren, je zadostno zalivanje. Iz zemlje v njih voda namreč veliko hitreje izhlapeva, tudi segreje se hitreje kot zemlja na vrtu, zato je še posebno v vročih poletnih mesecih nujno skorajda vsakodnevno zalivanje.

Četudi se visoke grede običajno postavljajo na prst, si lahko svojo omislijo tudi tisti, ki te možnosti nimajo. Visoke grede bodo prav tako učinkovite, če jih postavimo na betonska tla, na teraso ali balkon. Postopek je enak kot pri običajnih gredah, le da je treba poskrbeti še za dno. Zbijemo ga iz desk, ki jih uporabimo tudi za stranice, paziti je treba le, da dna ne zapremo povsem in omogočimo vodi, da bo odtekala. Kaj pa, če imamo na voljo le majhen balkon, na katerem ni dovolj prostora niti za visoko gredo?

V tem primeru lahko izdelamo stoječo gredo kar iz palete. Vanjo nato nasadimo zelišča, češnjev paradižnik, feferone in čilije ter kar je podobnih sadik, ki ne zrastejo prav visoko in dobro uspevajo tudi v plitkejši zemlji. Izdelavo ene takšnih gredic nam je predstavil Ljubljančan Vid Kuklec, ki s partnerico živi v bloku, kjer imata na razpolago zgolj balkonček in nekaj trate pred stavbo. Ker sta oba velika ljubitelja sveže zelenjave in zelišč, sta dolgo razmišljala, kako bi jih na omejenem prostoru pridelala kar največ, in porodila se je zamisel o vrtičku v paleti.


Paleti odstranimo nekaj desk (najbolje vsako drugo), da naredimo več prostora za rast sadik. Postavimo jo pokonci in odprtine zamašimo z zastirko proti plevelu, ki odlično drži zemljo in obenem ravno prav prepušča vodo. Na podlago razporedimo nekaj manjših kamenčkov ali prodca, nanje pa nasujemo kakovostno zemljo. Tudi v tem primeru pred sajenjem zemlji primešamo malce organskega gnojila. Takšna gredica ima sicer precej krajši »rok trajanja«, saj je v njej malo zemlje in bo že v naslednji sezoni močno osiromašena, zato jo bo treba zamenjati. Dobra novica pa je, da je bomo porabili precej manj kot za običajno visoko gredo.

»Nad rezultatom sva bila pozitivno presenečena. Poleg čilijev in nekaj zelišč sva posadila sadike češnjevega paradižnika, ta je bil izjemno okusen, najlepše pa je, da ga imaš pri roki. Ni treba v trgovino, samo na balkon stopiš in ga nabereš,« je navdušen Vid. »Treba je vložiti malce časa in truda, a to mi je v veselje,« še pravi iznajdljivi Ljubljančan, ki gredice izdeluje tudi za prijatelje in znance ter vse, ki si želijo vrtička, pa zanj nimajo prostora.