Visoka greda naj bo v višini kuhinjskega pulta

Vrtnarjeva vloga bo po nekaj letih le še redna skrb, da bo na gredo nanašal dovolj zastirke, ki jo bodo mikroorganizmi in deževniki predelali v kakovostno hrano za rastline. Zdaj, ko vemo, kaj je visoka greda in kako deluje, poglejmo, kako jo sestaviti. Najboljši čas je sicer jeseni, saj je takrat na voljo največ odpadnega organskega materiala, a če smo neučakani, jo kar začnimo sestavljati že spomladi. Tudi če jo končamo šele jeseni, ker prej ne bo dovolj pokošene trave in ostankov z vrta.

Samooskrbni sistem

Visoka greda je, poleg tega da je izjemno učinkovit in skoraj povsem samooskrben sistem, na pogled prav privlačna. Seveda mora biti dobro narejena. Najboljše je, da okvir naredimo iz lesenih desk, lahko tudi odpadnih. Dolg je lahko poljubno, omejitve in priporočila pa veljajo za preostale mere. Tako naj bo visoka greda široka največ meter in pol, raje še kakšnih deset ali dvajset centimetrov manj, zato da bomo lahko z obeh strani brez težav dostopali do vseh vrtnin. Višino prilagodimo svoji višini in željam, praksa kaže, da je idealna višina kuhinjskega pulta. Si predstavljate, kako elegantno je brkljati po gredi, ne da bi se moral človek pri tem skloniti, kaj šele da bi moral na kolena? Vedeti pa moramo, da z višino grede narašča tudi količina materiala, ki ga bomo morali naložiti vanjo, kar je lahko povezano tudi s stroški, če moramo kaj kupiti. Slednjič moramo pred postavitvijo vedeti, kam bi bilo visoko gredo smiselno umestiti. Vsekakor naj bo okoli nje dovolj prostora, da se bomo lahko okoli nje neovirano in sproščeno gibali.

Tudi opeka za okvir

Okvir lahko naredimo tudi iz drugih materialov, ne samo lesa, na primer iz opeke, lahko je celo betoniran, zanimiva možnost je pleteno šibje ali konstrukcija iz žice. Seveda pa lahko primeren okvir tudi kupimo. Ne glede na izbiro glejmo, da se bo greda lepo vključila v okolje vrta. Ko je okvir pripravljen, začnemo sestavljati plasti zemlje in drugih potrebnih materialov. Če gredo postavljamo na vrtu, vrhnje plasti zemlje ni treba odstranjevati, razen če je zelo kakovostna. V tem primeru vrhnjo plast odstranimo in jo prihranimo. Na dno pa raje nasujemo slabše kakovostno prst, ki jo je treba nekako porabiti. Fino je, če lahko v to prvo plast vmešamo grobo zdrobljeno opeko ali drug gradbeni material, ki bo služil kot akumulator vlage. Čez njo naložimo odpadlo vejevje oziroma drug lesni material, najbolje, da kombiniramo svežega in že strohnelega. Če imamo ovčjo volno, jo razporedimo pod vejevje. Na veje nasujemo zemljo in z njo čim bolj zapolnimo luknje med vejevjem, sicer se bo greda preveč pogrezala. Potem nasujemo plast mokrega listja ali slame in plast zrelega komposta, ki ga lahko zamenjamo s hlevskim gnojem. Kot vrhnjo plast potresemo lepo, rodovitno zemljo, po možnosti presejano, čez vse pa bogato plast zastirke, s katero ne gre varčevati. Ta naj bo vsaj 5 centimetrov debela.
Tako je greda pripravljena, da pa ne bo slabe volje že na začetku, povejmo, da se v prvih letih nekoliko posede. Da bi ohranjali višino grede in hranljivost zemlje, sproti dodajamo bogate plasti zastirke in po potrebi še zreli kompost, ki ga bodo deževniki predelali v zemljo, s tem pa se bo greda tudi kakovostno obnavljala.

Dolga pot do udobja

Visoka greda, kot vidimo, ni povsem preprosta za pripravo, potrebujemo okvir in obilico materiala, ki ga poskušamo najti čim bolj v bližini, idealno je, če kar na domačem vrtu. Potem se bo sesedala, tako da jo bo treba vedno znova nalagati, če nismo bili povsem natančni pri izdelavi, lahko razpade okvir … vendar bo po nekaj letih prišlo do obrata, greda bo postala kompaktna in bo potrebovala le še minimalno novega materiala, zastirke in komposta. Prav tako bo zelo preprosta obdelava zemlje, ki ne potrebuje prekopavanja, temveč le še rahljanje. Pred saditvijo preprosto odgrnemo plast zastirke, posadimo rastlino, jo zalijemo in zagrnemo nazaj. To so bržkone sanje vsakega vrtnarja, a pot do tega udobja traja nekaj let, preden bo greda res delovala skoraj sama od sebe.