Visoke rastline potrebujejo oporo

Kmalu bomo sadili grah in fižol, tudi visoki, potem pridejo na vrsto kumare in paradižnik, in vsem naštetim je skupno to, da potrebujejo oporo, če seveda hočemo, da bodo rasle urejeno. Običajno ob rastline namestimo palice, kole ali prekle, kakor koli jim že rečemo, ki so lahko naravne, iz palic, ki jih najdemo v gozdu, lahko so bambusove, ki jih kupimo v vrtnarskih trgovinah, kjer ponujajo tudi plastične in kovinske. Grah, ki je nižje rasti, se bo vzpenjal in ovijal okoli razvejanega šibja, visokemu fižolu pa namestimo vsaj tri metre visoke kole.

Pri postavitvi se lahko malce poigramo, seveda je najbolj enostavno, če prekle postavimo v vrsto in obnje posadimo fižol. A iz njih lahko oblikujemo zanimive in atraktivne piramide, ki bodo, če imamo dovolj prostora, odlično popestrile vrt. Za piramido jih postavimo v krogu in jih na vrhu združimo, da se špice križajo. V stičišču jih povežemo z vrvico ali žico, da bo piramida trdno stala. V krogu naj bo vsaj štiri ali pet prekel, odvisno, kako veliko piramido želimo in seveda koliko prostora imamo. Tudi prekle v vrsti postavimo tako, da dve po dve nagnemo skupaj in na vrhu prekrižamo, morda spnemo, tako bodo druga drugi v oporo. Ne glede na na to, kako jih postavimo, naj bo med njimi vsaj pol metra razmika. Ko so prekle postavljene, okoli vsake naredimo tri jamice in v vsako damo tri ali štiri zrna. Prekle namestimo že pred sajenjem, enako velja za kole pri paradižnikih, le pri grahu jih lahko postavimo, ko so rastline že nekoliko večje.

Bolj enostavna je postavitev kolov za oporo paradižniku. Izberemo lesene kole, palice lahko kupimo, priljubljene so bambusove, najbolj enostavne za vzdrževanje pa plastične, redko vidimo na vrtu celo kovinske. V sodobni ekološko naravnani vrt seveda najbolj spadajo lesene, ki so lahko tudi prav lepe na pogled.


Poseben vrtnarski izziv je postavitev žive opore, ki bo vlogo opravila prav tako uspešno kot koli ali prekle. Najpogostejša je kombinacija visokega fižola in koruze, ki bo prvemu služila v oporo; od druženja ne bo imel koristi le fižol, temveč tudi koruza, saj veljata za dobra soseda, fižol namreč bogati zemljo z dušikom, ta pa dobro dene koruzi.