Vnetje sečil pri hišnih ljubljenčkih: kako prepoznamo znake?

Prvi znaki, ki jih lastnik opazi pri živali z vnetjem sečil, so spremenjeno obnašanje ob uriniranju, povečano ali zmanjšano izločanje ter drugačen videz urina. Preiskave pri veterinarju pa nato vodijo k postavitvi pravilne diagnoze.

Kaj je krivo?

Najpogostejši povzročitelj vnetja sečil pri psih so bakterije, redkeje pa tudi glive in preostali mikroorganizmi. Do nastanka težav s sečili lahko vodijo še novotvorbe, sladkorna bolezen, nekatera druga kronična obolenja in vnetja ter sečni kamni. Znano je, da je bakterijsko vnetje pogostejše pri samicah, saj imajo krajšo sečnico in je zato vdor bakterij iz okolja v mehur lažji. Pri mačkah, pri katerih bakterijska okužba ni tako pogosta, je eden od značilnih dejavnikov vnetja lahko stres.

Kako prepoznamo?

Znaki vnetja se kažejo predvsem v bolečem in večkratnem ali oteženem uriniranju, pogosto le po kapljicah. Živali so lahko nemirne, se ližejo okrog izvodil, urinirajo na za njih neznačilnih mestih, na primer v hiši, če do zdaj tega niso počele. Mačke s težavami pogosteje obiščejo mačje stranišče, kjer čepijo, vendar urinirajo le v manjših količinah. Lastnik lahko opazi tudi spremenjen videz urina – sprememba v barvi, intenzivnosti vonja, lahko je moten ali so mu primešani sledovi krvi.
Najpogosteje se vnetje sečil pojavi v mehurju, v nekaterih primerih pa lahko pride tudi do bolečega vnetja ledvic, obstrukcije sečnice s kristali in popolne nezmožnosti uriniranja. Takrat je obisk veterinarja potreben v čim krajšem času.

Vzorec urina

Za opredelitev natančnejšega vzroka vnetja je potrebna preiskava urina, zato veterinar lastniku pogosto svetuje, naj že doma poskusi vzeti vzorec urina in ga prinese s seboj na pregled. Tega lahko v čisto posodo ujame neposredno med uriniranjem živali ali ga poskusi pridobiti s čim bolj čistih površin v stanovanju. Če to ni mogoče, se vzorec z uporabo katetra lahko odvzame tudi v ambulanti, v določenih primerih pa je za nadaljnjo diagnostiko potreben sterilen odvzem z iglo. Priporočljivo je, da žival na preiskave pride s čim bolj polnim mehurjem.

Pod mikroskopom

Analiza urina je poleg ocene videza sestavljena iz merjenja specifične teže, kemijske analize z reagentnimi trakovi in pregledom sedimenta pod mikroskopom. Tam veterinar lahko opazi prisotnost vnetnih celic, bakterij in gliv, morebitnih sečnih kristalov ter ostalih celic in primesi. Če gre za bakterijsko vnetje, je priporočljiva še mikrobiološka preiskava za natančno določitev povzročitelja. Poleg pregleda urina se veterinar po navadi odloči še za ultrazvočni pregled trebušne votline in po potrebi za rentgensko slikanje ter analizo krvi.

*Katja Zdovc je dr. vet. med.