Voda na vrtu: če jo imamo v bližini, zlahka napolnimo kanglo (FOTO)
V pritličnih stanovanjih s teraso ali vrtom ter ob družinskih hišah je nepogrešljiva vrtna pipa. Zlasti poleti, ko je treba zaliti vrt ali poškropiti od sonca ožgano, porumenelo travo. Prav fino jo je imeti tudi na terasi, ki jo poleti krasijo rože v cvetličnih koritih, ki jih je treba vsak večer zalivati.
Če jo imamo v bližini, zlahka napolnimo kanglo ali pa nanjo nataknemo gumijasto cev ter tako zalijemo oziroma poškropimo teraso.
A najprej jo moramo tja speljati. Ko nam mojster omeni vrtanje v steno, nas zaboli glava, saj to pomeni precej drobirja in prahu po stanovanju. V resnici ni tako hudo, če se le na poseg pripravimo. Če poskušamo prebiti trideset in več centimetrov debelo steno na balkon ali vrt hiše, moramo kupiti tanko polivinilasto folijo in z njo prekriti pohištvo. Pri tem se velja potruditi in folijo zalepiti s svetlo rumenim pleskarskim trakom, saj prah pride povsod.
Desko na fasado
Zvrtati moramo od dva in pol do tri centimetre široko luknjo, da bomo skoznjo potisnili pocinkano železno, verjetno pa plastično vodovodno cev. Preboja skozi steno se lotimo najprej s tanjšim svedrom, denimo debelim do enega centimetra. Pri čemer moramo zelo pozorno pregledati, ali je morda v bližini vtičnica in bi lahko bile električne žice položene vodoravno po steni.
Hkrati moramo natančno označiti točko preboja glede na želeno lokacijo na zunanji strani stene. Običajno pri tovrstnih opravilih okoliščine niso idealne. Pogosto moramo vrtati postrani, da bi dosegli določeno točko, kar je dodaten problem, saj se moramo spomniti nekaj osnovnošolske geometrije. To pomeni izmeriti oz. izračunati ali pa vsaj oceniti kot, pod katerim bomo vrtali luknjo.
Če je stena debela 30 centimetrov in bomo recimo vrtali pod kotom, bomo potrebovali sveder dolg vsaj 40 centimetrov. Če njegovo dolžino seštejemo z od 30 do 40 centimetri dolžine vrtalnega stroja, imamo v rokah mašino s svedrom, dolgo skoraj meter. Kar pomeni, da smo pri svojem opravilu zelo okorni, zlasti če nam je v napoto stena. V tem primeru bomo poskušali zavrtati luknjo iz zunanje strani.
Kar je bolje, a manj natančno. Če vrtamo iz notranje strani, bomo s svedrom predrli fasado, pri čemer praviloma odpade za dlan velika zaplata vrhnje plasti fasade. Običajno je v neki (izraziti) barvi, kar pomeni, da jo bomo zelo težko sanirali. Da se to ne bi zgodilo, potrebujemo sodelavca, ki nam bo na predelu preboja na fasado pritisnil malo večjo leseno desko ali trši stiropor. Tako bomo dobili čisto luknjo.
Zvrtati moramo od dva in pol do tri centimetre široko luknjo, da bomo skoznjo potisnili cev.
V stanovanjski hiši je priklop na vodovod malce lažja zadeva, saj običajno vlečemo vodovodno cev na vrt iz kurilnice oziroma kleti. Dovodno cev za vrtno pipo lahko tako vlečemo nadometno, kar pomeni, da nam ni treba izdelati kanala do prebojne luknje. Tudi priklopa se lahko lotimo sami, vendar moramo najprej poznati nekaj vodovodarskih zakonitosti, o tem pa naslednjič.
